<?xml version="1.0" encoding="iso-8859-2"?>
<rss xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/" xmlns:xsd="http://www.w3.org/2001/XMLSchema" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:trackback="http://madskills.com/public/xml/rss/module/trackback/" xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/" xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/" xmlns:pingback="http://madskills.com/public/xml/rss/module/pingback/" xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom" version="2.0">
<channel>
<atom10:link xmlns:atom10="http://www.w3.org/2005/Atom" rel="self" href='http://mix.vecer.com/default.asp' type="application/rss+xml" />
<title>Vecer.com - aktualne novice</title>
<link>http://www.vecer.com</link>
<description>Ve&#269;er online - aktualne novice</description>
<copyright>Ve&#269;er, Maribor - 20. februar 2005</copyright>
<managingEditor>Vecer.com, pc@vecer.com</managingEditor>
<language>SL</language>
<image>
	<url>http://mix.vecer.si/vecer-120x120.gif</url>
	<title>Vecer.com - aktualne novice</title>
	<link>http://www.vecer.com</link>
	<width>120</width>
	<height>120</height>
</image>
<ttl>50</ttl>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051705784978</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051705784978</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051705784978</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/17/slike/online_055342-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>Var&#269;evati, a ne na ra&#269;un storitev</title>
<description>Po besedah evropskega komisarja za zdravje in potro&#353;ni&#353;tvo Johna Dallija Evropska unija na&#269;eloma promovira koncept, da zdravje ni "vrednost v &#353;tevilkah". "Mi spodbujamo zdravje kot zdravje. Zdravje zagotavljamo dr&#382;avljanom kot dobrino, ki jo pojmujemo kot eno temeljnih &#269;lovekovih pravic, to je biti zdrav," je v pogovoru s povabljenimi predstavniki medijev, med njimi tudi Ve&#269;era, pojasnil Dalli...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/17/slike/online_055342-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />Po besedah evropskega komisarja za zdravje in potro&#353;ni&#353;tvo Johna Dallija Evropska unija na&#269;eloma promovira koncept, da zdravje ni "vrednost v &#353;tevilkah". "Mi spodbujamo zdravje kot zdravje. Zdravje zagotavljamo dr&#382;avljanom kot dobrino, ki jo pojmujemo kot eno temeljnih &#269;lovekovih pravic, to je biti zdrav," je v pogovoru s povabljenimi predstavniki medijev, med njimi tudi Ve&#269;era, pojasnil Dalli.&amp;nbsp;Komisar ugotavlja, da je "zdravstvenemu" konceptu v aktualnem &#269;asu treba dodati tudi "ekonomski" koncept. "Zdravje ni potro&#353;nja v posameznih prora&#269;unih, je nalo&#382;ba za gospodarsko rast. Zdravje je tako reko&#269; gospodarski sektor, ki generira in postavlja temelje za inovacije, na katerih lahko gradimo gospodarsko rast. Prevladati mora miselnost, da je zdrava populacija bolj konkuren&#269;na in produktivna. Bolni prebivalci, z dela odsotni delavci, k produktivnosti ne morejo prispevati."Prav zato zdravstveni program, ki ga za obdobje 2014 do 2020 snuje EU, nosi naslov Zdravje za rast. "Ne zato, ker bi bilo zdravje podrejeno gospodarski rasti, ampak ker je to najbolj&#353;a mo&#382;na gospodarska investicija. Zdravje ni dru&#382;beni stro&#353;ek, zato bi ga v povezavi zdravstva in gospodarstva ne smeli tako razumeti."Kako lahko ekonomska kriza in var&#269;evalni ukrepi vplivajo na pravice bolnikov? Se tudi v drugih dr&#382;avah EU dogaja, da na ra&#269;un var&#269;evanja odvzemajo &#382;e uveljavljene pravice, kot na primer v Sloveniji, kjer se na primer obeta, da bolni otroci s posebnimi potrebami ne bodo imeli ve&#269; u&#269;ne pomo&#269;i v bolni&#353;nicah?"Kriza, ki jo pre&#382;ivlja EU, zadeva tudi akterje v zdravstvu, ker je &#382;al zdravstvo eno tistih podro&#269;ij, kjer je politi&#269;no najla&#382;je oklestiti stro&#353;ke. Bil sem finan&#269;ni minister in minister za zdravje, tako da poznam zgodbo z obeh plati. Dejstvo je, na &#382;alost, da lahko v zdravstvu za&#269;nemo kr&#269;iti stro&#353;ke, ne da bi se to pusto&#353;enje takoj ob&#269;utilo, medtem ko so srednje- in dolgoro&#269;ni u&#269;inki takega po&#269;etja ogromni. Vsem &#269;lanicam &#382;elimo dopovedati: prihranki da, vendar ne z zni&#382;evanjem storitev, temve&#269; z izbolj&#353;anjem organizacijske strukture. &#268;e bodo dr&#382;ave upo&#353;tevale na&#353;a priporo&#269;ila in prilagodile na&#269;in razmi&#353;ljanja, lahko ustvarijo velike prihranke v zdravstvu brez zmanj&#353;evanja storitev."
Celoten intervju lahko preberete v &#269;etrtkovi tiskani izdaji &#269;asnika Ve&#269;er.
]]></content:encoded>
<pubDate>Thu, 17 May 2012 05:56:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>Mateja Gro&#353;elj</dc:creator>
<category>Svet</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051705784977</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051705784977</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051705784977</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/17/slike/online_054657-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>Na kosilu z dalajlamo</title>
<description>Z jagodami s hobotnico in &#353;parglji za predjed ter s krompirjevo juho s pistacijo se je za&#269;elo slavnostno kosilo z visokim gostom, ki so se ga med drugim ob predstavnikih vodstva gostiteljice Mestne ob&#269;ine Maribor na &#269;elu z &#382;upanom Francem Kanglerjem udele&#382;ili tudi minister za izobra&#382;evanjem znanost, kulturo in &#353;port &#381;iga Turk, rektor Univerze v Mariboru Danijel Rebolj in direktor Slovenske turisti&#269;ne organizacije (STO) Marjan Hribar...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/17/slike/online_054657-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />Z jagodami s hobotnico in &#353;parglji za predjed ter s krompirjevo juho s pistacijo se je za&#269;elo slavnostno kosilo z visokim gostom, ki so se ga med drugim ob predstavnikih vodstva gostiteljice Mestne ob&#269;ine Maribor na &#269;elu z &#382;upanom Francem Kanglerjem udele&#382;ili tudi minister za izobra&#382;evanjem znanost, kulturo in &#353;port &#381;iga Turk, rektor Univerze v Mariboru Danijel Rebolj in direktor Slovenske turisti&#269;ne organizacije (STO) Marjan Hribar. O gospodarski krizi in (ne)spo&#353;tovanju &#269;lovekovih pravic ter razpadu vrednot, pomanjkanju odpu&#353;&#269;anja je z dalajlamo spregovoril &#382;upan in poudaril, da smo na vrhu evropskega kulturnega zemljevida letos. Visoki gost pa je dejal, da ""je za mesto, kot je Maribor, kulturna ustvarjalnost najpomembnej&#353;a"". Minister Turk je pohvalil, da koncept EPK ni le (visoka) kultura, ampak integrira kulturo v duh mesta, jo povezuje z znanostjo, in kot dokazuje obisk dalajlame, tudi z duhovnostjo. ""Zna&#269;ilno za Slovenijo pa je,"" je dejal Turk, ""da smo mnogo bolj odprti do religije, &#269;e prihaja od dale&#269;."" Rektor Rebolj je opozoril na ob&#269;utno razliko med budizmom in kr&#353;&#269;anstvom v materialni sferi: Katoli&#353;ka cerkev si je v zadnjih letih pridobila veliko imetja. Dalajlama je poudaril, da so v stari Indiji menihi hodili naokoli, da ni bilo samostanov. Ko so jih zgradili, je k njim pri&#353;la zemlja in enako se je za&#269;elo v Tibetu. Nekaterim tako imenovanim vernikom je ve&#269; do imetja kot vere, je dejal visoki gost, s katerim se je lani sklenila 400-letna politi&#269;na mo&#269; institucije dalajlame. ""Upokojil se nisem samo jaz, ampak celotna institucija. Od petega do &#353;tirinajstega dalajlame je obstajala politi&#269;na mo&#269; institucije, poslej je dalajlama le &#353;e duhovni vodja.
Ve&#269; v &#269;etrtkovi tiskani izdaji &#269;asnika Ve&#269;er.
]]></content:encoded>
<pubDate>Thu, 17 May 2012 05:47:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>Melita Forstneri&#269; Hajn&#353;ek</dc:creator>
<category>Slovenija</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784976</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784976</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784976</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_fank-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>V prometno nesre&#269;o na avtocesti pri Celju vpleten Marjan Fank</title>
<description>Celjski policisti so bili danes ob 15.47 obve&#353;&#269;eni o prometni nesre&#269;i na avtocesti Celje-Maribor, blizu izvoza Ljube&#269;na. Osebno vozila je tr&#269;ilo v zadnji del priklopnika, pri tem pa se je po&#353;kodoval voznik osebnega vozila, ki je povzro&#269;il tr&#269;enje. Po na&#353;ih informacijah naj bi bil v prometno nesre&#269;o vpleten Marjan Fank, pomo&#269;nik direktorja kriminalisti&#269;ne policije, ki naj bi utrpel zlom noge, no&#269; pa naj bi tudi pre&#382;ivel na opazovanju v celjski bolni&#353;nici...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_fank-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />Celjski policisti so bili danes ob 15.47 obve&#353;&#269;eni o prometni nesre&#269;i na avtocesti Celje-Maribor, blizu izvoza Ljube&#269;na. Osebno vozila je tr&#269;ilo v zadnji del priklopnika, pri tem pa se je po&#353;kodoval voznik osebnega vozila, ki je povzro&#269;il tr&#269;enje. Po na&#353;ih informacijah naj bi bil v prometno nesre&#269;o vpleten Marjan Fank, pomo&#269;nik direktorja kriminalisti&#269;ne policije, ki naj bi utrpel zlom noge, no&#269; pa naj bi tudi pre&#382;ivel na opazovanju v celjski bolni&#353;nici. Vozilo je uni&#269;eno. Zaradi nesre&#269;e je bila cesta dobro uro zaprta za ves promet, zaradi tega pa so v tem &#269;asu na tem delu avtoceste zaradi  prometne konice nastali ve&#269;kilometrski  zastoji.]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 22:54:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>Gordana Possnig</dc:creator>
<category>&#268;rna kronika</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784975</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784975</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784975</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_ryan1-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>Ganljiva zgodba 9-letnega de&#269;ka z rakom</title>
<description>Zgodba 9-letnega Ryana Kennedya iz Clarkstona v Michiganu se je dotaknila mnogih src po vsem svetu. Pred petimi leti so odkrili, da ima redko obliko raka na mo&#382;ganih, po sedmih te&#382;kih operacijah pa je svoji mami dejal, da ima vsega dovolj, ter da &#382;eli prenehati z bole&#269;im in napornim zdravljenjem...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_ryan1-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />Zgodba 9-letnega Ryana Kennedya iz Clarkstona v Michiganu se je dotaknila mnogih src po vsem svetu. Pred petimi leti so odkrili, da ima redko obliko raka na mo&#382;ganih, po sedmih te&#382;kih operacijah pa je svoji mami dejal, da ima vsega dovolj, ter da &#382;eli prenehati z bole&#269;im in napornim zdravljenjem.Nova operacija bi fantu &#382;ivljenje podalj&#353;ala za tri mesece, sedaj pa po mnenju zdravnikov ne bo do&#269;akal svojega 10. rojstnega dne, ki bi ga praznoval 24. maja. Tumorji v njegovih mo&#382;ganih so se namre&#269; od novembra lani do februarja letos pove&#269;ali na dvakratno velikost."Ko je izvedel rezultate zadnjih preiskav, je za&#269;el jokati in moliti. Dejal mi je, da &#382;eli &#269;as, ki mu je &#353;e ostal, pre&#382;iveti v miru," v solzah razlaga njegova mama Kimberly Morris-Karp. "Ob njem bom do poslednje sekunde in mu pomagala pri vsem, kar potrebuje," je &#353;e dodala.Petletni Ryanov boj se po&#269;asi bli&#382;a koncu. Ve&#269;ino dneva prespi, &#353;e vedno pa ima dobre trenutke in z dru&#382;ino dobro komunicira. Najte&#382;ji trenutek pa je bil, ko se je poslovil od svojega brata, je &#353;e povedala Kimberly.]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 22:51:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>Spletno uredni&#353;tvo</dc:creator>
<category>Svet</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784974</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784974</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784974</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_avto-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>Osramo&#269;eni voznik Lamborghinija</title>
<description>Potem ko se je motor njegovega Lamborghinija Gallardo med &#269;akanjem na zeleno lu&#269; v predmestju Chicaga nestrpno ogla&#353;al, se je bahavi voznik po speljevanju spremenil v bebca z dobrim avtomobilom. Pri zavijanju v levo je namre&#269; izgubil nadzor nad &#353;portnim vozilom in zaneslo ga je med dva avtomobila, med katerima je tudi obti&#269;al...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_avto-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />Potem ko se je motor njegovega Lamborghinija Gallardo med &#269;akanjem na zeleno lu&#269; v predmestju Chicaga nestrpno ogla&#353;al, se je bahavi voznik po speljevanju spremenil v bebca z dobrim avtomobilom. Pri zavijanju v levo je namre&#269; izgubil nadzor nad &#353;portnim vozilom in zaneslo ga je med dva avtomobila, med katerima je tudi obti&#269;al.Sramotilno vo&#382;njo so posneli trije mladi navdu&#353;enci nad 180.000 evrov vrednim Lamborghinijem. Niti najmanj si niso mislili, kak&#353;en bo rezultat obna&#353;anja voznika, ki se mu domi&#353;ljavost tokrat ni preve&#269; izpla&#269;ala.]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 21:57:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>Spletno uredni&#353;tvo</dc:creator>
<category>Zanimivosti</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784973</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784973</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784973</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_211124-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>Miha Brejc izstopil iz SDS</title>
<description>"Res je, izstopil sem iz Slovenske demokratske stranke," je za Ve&#269;er potrdil Miha Brejc, dolga leta za zdaj&#353;nji premierom Janezom Jan&#353;o drugi &#269;lovek SDS, tri mandate podpredsednik stranke, poslanec, tudi v Evropskem parlamentu, pa minister v Bajukovi vladi, direktor Varnostno-informativne slu&#382;be...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_211124-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />"Res je, izstopil sem iz Slovenske demokratske stranke," je za Ve&#269;er potrdil Miha Brejc, dolga leta za zdaj&#353;nji premierom Janezom Jan&#353;o drugi &#269;lovek SDS, tri mandate podpredsednik stranke, poslanec, tudi v Evropskem parlamentu, pa minister v Bajukovi vladi, direktor Varnostno-informativne slu&#382;be. Seznam politi&#269;nih funkcij Mihe Brejca je dolg, veljal je tudi za enega klju&#269;nih ljudi iz kroga Janeza Jan&#353;e, z njim je &#353;el skozi vzpone in padce.S politike se je zadnje obdobje opazno umaknil, a vseeno je &#353;e ostal &#269;lan izvr&#353;ilnega odbora SDS in strankin ob&#269;inski svetnik v Dom&#382;alah. "Nobenih konfliktov, napetosti v stranki nisem &#382;elel, zato sem to storil v ti&#353;ini. Saj niti ni pomembno, &#269;e sem &#353;el. Stranki, ki sem ji tako dolgo pripadal in zanjo delal, &#382;elim &#353;e vedno vse najbolj&#353;e. Pristojnim sem poslal izstopno izjavo, tako mojemu lokalnemu predsedniku v Dom&#382;alah kot centrali v Ljubljani. Odstopil sem kot ob&#269;inski svetnik, tako da je namesto mene nekdo drug z liste SDS pri&#353;el v ob&#269;inski svet."&#268;eprav Brejc pravi, da si zdaj &#382;eli predvsem mir, je o&#269;itno grenkobo v glasu nemogo&#269;e spregledati, presli&#353;ati. Odnosi med njim in Jan&#353;o so se sicer, kakor je tudi javno znano, nenadoma poslab&#353;ali, ko se je svojega strankarskega projekta lotil Gregor Virant, sicer Brej&#269;ev zet. Nekdanji podpredsednik SDS je javno &#382;e jasno povedal, da s projektom nima ni&#269;, a so mu nekateri v njegovi zdaj &#382;e nekdanji stranki o&#269;itno pripisali klju&#269;no (so)avtorstvo. "10. oktobra lani mi je Gregor, potem ko me je h&#269;erka poklicala k njim, povedal, da razmi&#353;ljajo s somi&#353;ljeniki o ustanovitvi stranke. Vpra&#353;al me je za nasvet in dejal sem mu, naj takoj o tem seznani Jan&#353;o. To je vse! Pika. Ni ve&#269;. Janez je mislil, da sem odigral pomembno vlogo pri tem in vso komunikacije z mano je prekinil." Istega dne popoldne je bila poslanska skupina SDS v Dom&#382;alah in kot pravi, se je takrat prvi&#269; v sedemnajstih letih zgodilo, da je &#353;el Jan&#353;a hladno mimo njena, ni dobival ve&#269; vabil na izvr&#353;ilni odbor, prav tako ne za svet stranke, niti drugih internih obvestil, ki so bila sicer poslana &#269;lanstvu. &amp;#8221;Zadeva je postala zame nevzdr&#382;na," re&#269;e Brejc "Iz politike nisem &#382;elel oditi sprt z nikomer, z Janezom sva bila prijatelja, a tega si pa&#269; ne morem dovoliti. Janezu in &#269;lanom izvr&#353;ilnega odbora sem poslal izjavo, da zaradi njihovega kr&#353;enja pravil SDS izstopam iz izvr&#353;ilnega odbora in ker se v nekaj tednih ni ni&#269; zgodilo, sem izstopil iz SDS.&amp;#8221;]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 21:12:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>Matija Stepi&#353;nik</dc:creator>
<category>Slovenija</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784962</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784962</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784962</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_210359-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>Ljubljanski &#353;tudentje preobremenjeni?</title>
<description>Raziskava o obremenjenosti &#353;tudentov in pedago&#353;kih delavcev &#352;tudentske organizacije Univerze v Ljubljani (&#352;OU v Ljubljani) je pokazala, da so &#353;tudentje po uvedbi bolonjske reforme preobremenjeni. &#352;tudentje na prvi bolonjski stopnji povpre&#269;no za &#353;tudij porabijo 1025 ur na semester ali skoraj 12 ur na dan in so bolj obremenjeni kot na drugi stopnji...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_210359-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />Raziskava o obremenjenosti &#353;tudentov in pedago&#353;kih delavcev &#352;tudentske organizacije Univerze v Ljubljani (&#352;OU v Ljubljani) je pokazala, da so &#353;tudentje po uvedbi bolonjske reforme preobremenjeni. &#352;tudentje na prvi bolonjski stopnji povpre&#269;no za &#353;tudij porabijo 1025 ur na semester ali skoraj 12 ur na dan in so bolj obremenjeni kot na drugi stopnji.Na naravoslovnih fakultetah so bolj obremenjeni (povpre&#269;no 1125 ur), dru&#382;boslovci manj, in sicer za &#353;tudij porabijo 841 ur na semester. Normativ za prvo stopnjo pa je od 750 do 900 ur. Analiza rezultatov na drugi bolonjski stopnji ka&#382;e bistveno razliko med obremenjenostjo &#353;tudentov na naravoslovnih in dru&#382;boslovnih fakultetah; v povpre&#269;ju so prvi obremenjeni 258 ur ve&#269; na semester kot dru&#382;boslovci."Te&#382;ko je re&#269;i, ali so te obveznosti pri&#353;le z bolonjsko reformo ali ne, ker je &#382;al primerjavo med enim in drugim programom te&#382;ko izvesti," je dejal minister za &#353;tudijsko problematiko &#352;OU v Ljubljani Alja&#382; Gaber in poudaril, da je &#382;elja &#353;tudentov, da so primerno obremenjeni.Po mnenju prodekana Fakultete za dru&#382;bene vede Jerneja Pikala bolonjska reforma ne glede na vso kriti&#269;nost pomeni veliko pozitivnih sprememb za na&#269;in dela, predvsem pa pomeni ogromno modernizacijo &#353;tudijskega programa. Zaradi bolonjske reforme so se slovenski &#353;tudijski programi prenovili, vendar je problem po njegovem mnenju v izvedbi programov, ker klju&#269;ni okvir dolo&#269;ajo finance.Razprava o bolonjski reformi na ljubljanski univerzi pa po besedah rektorja univerze Radovana Stanislava Pejovnika &#353;e ni kon&#269;ana.]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 21:04:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>sta</dc:creator>
<category>Slovenija</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784934</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784934</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784934</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_204152-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>Ko del hi&#353;e pogoltne ogromna luknja</title>
<description>Kitajski kmetovalec Wei Yilian je bil &#353;okiran, ko odkril, da mu je del hi&#353;e pogoltnil ogromen krater, ki je nastal &#269;ez no&#269;.Dru&#382;ino Yilian je pono&#269;i zbudil glasen pok, podoben eksploziji, takoj zatem pa so sli&#353;ali sesuvanje zemlje. Bilo je grozljivo, nismo vedeli, kaj se dogaja, je dejal Wei...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_204152-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />Kitajski kmetovalec Wei Yilian je bil &#353;okiran, ko odkril, da mu je del hi&#353;e pogoltnil ogromen krater, ki je nastal &#269;ez no&#269;.Dru&#382;ino Yilian je pono&#269;i zbudil glasen pok, podoben eksploziji, takoj zatem pa so sli&#353;ali sesuvanje zemlje. Bilo je grozljivo, nismo vedeli, kaj se dogaja, je dejal Wei. Del doma oziroma njihove dnevne sobe je padlo v luknjo, ki se je napolnila z vodo.Wei je vedel, da je nekaj narobe, ker voda v njihovem vodnjaku ni nehala nara&#353;&#269;ati, vendar je to pripisal de&#382;evnemu vremenu. Strokovnjaki menijo, da je luknja po vsej verjetnosti posledica razpada votlega kra&#353;kega podzemlja. 
]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 20:42:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>Spletno uredni&#353;tvo</dc:creator>
<category>Zanimivosti</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784899</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784899</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784899</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_201535-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>Vijoli&#269;asti proti Celju za potrditev rekorda</title>
<description>Varovanci Darka Milani&#269;a v teh dneh prejemajo priznanja iz vseh strani, pa sezona &#353;e sploh ni kon&#269;ana. Na lestvici imajo pred &#269;etrtkovim gostovanjem v Celju pred drugo Olimpijo, rekordnih 22. to&#269;k prednosti na lestvici, kar je tri ve&#269; od rekorda. "Sezona je fantasti&#269;na, tak&#353;ne to&#269;kovne razlike pred za&#269;etkom res nismo pri&#269;akovali...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_201535-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />Varovanci Darka Milani&#269;a v teh dneh prejemajo priznanja iz vseh strani, pa sezona &#353;e sploh ni kon&#269;ana. Na lestvici imajo pred &#269;etrtkovim gostovanjem v Celju pred drugo Olimpijo, rekordnih 22. to&#269;k prednosti na lestvici, kar je tri ve&#269; od rekorda. "Sezona je fantasti&#269;na, tak&#353;ne to&#269;kovne razlike pred za&#269;etkom res nismo pri&#269;akovali. Zdaj pa se ne &#382;elimo ustaviti. Ko imamo mo&#382;nost zmagovati in pove&#269;evati razliko ter loviti rekorde, bomo to tudi izkoristili," je dejal trener, ki je bil s strani SPINS-a izbran za najbolj&#353;ega trenerja prve lige."Verjamem, da bo prednost tudi ostala rekordna. In da jo celo &#353;e pove&#269;amo do konca prvenstva. Tudi ob spremljanju &#353;tevila to&#269;k tekmujemo s ciljem, da jih dose&#382;emo najve&#269; v zgodovini prvenstva. Ne gre pa le za rekorde, stremimo tudi k temu, da ohranimo formo do izredno pomembne tekme v finalu pokala," pa je dejal Etien Velikonja, ki je v prej&#353;njem krogu proti ve&#269;nemu tekmecu Olimpiji dosegel dva zadetka in bi naj po nekaterih informacijah tudi dobil vpoklic v slovensko reprezentanco.Zanimivo bo tudi na ostalih terenih, predvsem v&amp;nbsp;ljubljanskih Sto&#382;icah&amp;nbsp;kamor prihaja Mura. Prekmurci bi se z zmago nad "zmaj&#269;ki" s slednjimi to&#269;kovno izena&#269;ili. Vro&#269;e bo tudi v Kopru, saj si doma&#269;i &#353;e zmeraj prizadevajo ujeti Olimpijo na drugem mestu, na drugi strani pa si Kranj&#269;ani re&#353;ujejo ko&#382;o, saj imajo na predzadnjem mestu dve to&#269;ki prednosti pred zadnjo Nafto, ki v &#269;etrtek gosti v tej sezoni zelo nestanovitne Dom&#382;ale. 35. krog prve lige, &#269;etrtek 17.5.12&amp;nbsp;ob 18.00Celje - MariborLuka Koper - TriglavHit Gorica - RudarNafta - Dom&#382;aleOlimpija - Mura
&#352;video: Mertelj.flv]
]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 20:16:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>Spletno uredni&#353;tvo</dc:creator>
<category>&#352;port - nogomet</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784892</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784892</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784892</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_201309-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>Nizozemci v Sto&#382;icah ubranili naslov evropskih prvakov</title>
<description>Nizozemska nogometna reprezentanca je evropski prvak v starostni kategoriji do 17 let. Nizozemski upi so v finalu v Sto&#382;icah po streljanju enajstmetrovk premagali Nem&#269;ijo s 6:5 (1:1, 0:0).Ko je &#382;e kazalo, da se bodo nem&#353;ki nogometni upi nizozemskim vrstnikom ma&#353;&#269;evali za lanski finalni poraz v Srbiji, saj so vse do sodni&#353;kega dodatka vodili z zadetkom Leona Goretzke, so si Nemci dovolili napako, ki se je izkazala kot usodno...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_201309-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />Nizozemska nogometna reprezentanca je evropski prvak v starostni kategoriji do 17 let. Nizozemski upi so v finalu v Sto&#382;icah po streljanju enajstmetrovk premagali Nem&#269;ijo s 6:5 (1:1, 0:0).Ko je &#382;e kazalo, da se bodo nem&#353;ki nogometni upi nizozemskim vrstnikom ma&#353;&#269;evali za lanski finalni poraz v Srbiji, saj so vse do sodni&#353;kega dodatka vodili z zadetkom Leona Goretzke, so si Nemci dovolili napako, ki se je izkazala kot usodno. Nizozemcem so dovolili izena&#269;enje, zgre&#353;en strel Marca Stendere ob izvajanju enajstmetrovk pa je pomenil, da bodo pokal za prvaka znova domov nesli fantje v oran&#382;nih majicah.Gledalci, ki so lepo zapolnili tribune sto&#382;i&#353;kega stadiona, v prvem pol&#269;asu niso videli zadetka. Po izena&#269;enem za&#269;etku so Nizozemci predvsem v kon&#269;nici pol&#269;asa prevladovali, bili tisti, ki so si bolj &#382;eleli zadetek in ga skoraj tudi dosegli. V 39. minuti je namre&#269; Queensy Menig s 14 metrov zatresel pre&#269;ko, &#382;oga pa se je od nje odbila na golovo &#269;rto, tako da je ostalo pri 0:0.&#381;e pred tem so oran&#382;ni prek Djavana Andersona v 25., Thoma Hayeja v 31. in Raia Vloeta zagrozili nem&#353;ki obrambi, a mre&#382;e niso zatresli. Nemci so bili najbli&#382;je golu v 23. minuti, ko je Timo Werner z roba kazenskega prostora oplazil pre&#269;ko.Drugi pol&#269;as so Nemci odli&#269;no odprli. &#381;e v 45. minuti so namre&#269; povedli. Po kotu z leve strani je z glavo zadel kapetan Leon Goretzka. Izbranci Stefana B&#246;gerja so bili v drugem pol&#269;asu sicer bolj&#353;i tekmec, bili ve&#269;ji del na polovici Nizozemcev in imeli vse niti igre pod nadzorom, tako da Nizozemcem ni uspeli niti enkrat ve&#269; resneje ogroziti nem&#353;kih vrat.Toda v prvi minuti sodni&#353;kega dodatka so po podaji z desne strani nem&#353;ki branilci pozabili na Eltona Acolatseja, ki je iz bli&#382;ine izid izena&#269;il in izsilil streljanje enajstmetrovk. Pri teh je edino napako v petih serijah napravil Stendera, saj je njegov strel Nick Olij obranil, a to je bilo dovolj za nizozemsko slavje.
]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 20:13:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>sta</dc:creator>
<category>&#352;port - nogomet</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784886</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784886</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784886</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_IMG_0607-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>Lampion&#269;ki za spremembo brez blata</title>
<description>Sino&#269;i je &#352;OUM na Mariborskem otoku organiziral koncert ob &#382;e tradicionalnih Lampion&#269;kih, ki so letos praznovali 32 let, namenjeni pa so dru&#382;enju &#353;tudentov Univerze v Mariboru. &#352;tudentski praznik vsako leto zdru&#382;i mno&#382;ice &#353;tudentov, ki jih je bilo tudi v&#269;eraj pred Mariborskim otokom veliko, saj je bilo vreme mladim ve&#269; kot naklonjeno...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_IMG_0607-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />Sino&#269;i je &#352;OUM na Mariborskem otoku organiziral koncert ob &#382;e tradicionalnih Lampion&#269;kih, ki so letos praznovali 32 let, namenjeni pa so dru&#382;enju &#353;tudentov Univerze v Mariboru. &#352;tudentski praznik vsako leto zdru&#382;i mno&#382;ice &#353;tudentov, ki jih je bilo tudi v&#269;eraj pred Mariborskim otokom veliko, saj je bilo vreme mladim ve&#269; kot naklonjeno. Kljub priporo&#269;ilom pa se veliko &#353;tudentov ni odlo&#269;ilo za prevoz na prizori&#353;&#269;e z avtobusom, saj je okolico Otoka, Kamni&#353;kega pokopali&#353;&#269;a ter parkiri&#353;&#269;e pri Koblarju bilo polno plo&#269;evine. Osrednja ve&#269;erna prireditev pred Mariborskim otokom se je pri&#269;ela ob 20. uri, odri pa so bili trije. Na glavnem so kot prvi nastopili Orleki, nato pa so srca mladih in mladih po srcu ogreli Zmelkoow. Pred tem je imel nagovor tudi predsednik &#352;tudentske organizacije Univerze v Mariboru Jaka &#381;i&#382;ek, ki je s &#353;tudenti nazdravil ob njihovem prazniku. &#381;ur se je pozno v no&#269; nadaljeval s skupinami Tabu, Kingston ter 500M. Plesi&#353;&#269;e pred glavnim odrom se je resni&#269;no napolnilo &#353;ele okrog 23. ure, veliko &#353;tudentov pa je ostalo pred ograjenim prireditvenim prostorom, saj z alkoholom tudi letos pa&#269; ni bilo mogo&#269;e vstopiti na prizori&#353;&#269;e. Varnostniki so se trudili biti pri svojem pregledu skrbni, a domi&#353;ljija in iznajdljivost &#353;tudentov pa&#269; ne pozna meja, in tako je tudi kak&#353;na nedovoljena steklenica &#353;la mimo nadzora. 
&#352;video: lampioncki2.flv]
]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 20:03:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>Spletno uredni&#353;tvo</dc:creator>
<category>Zanimivosti</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784879</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784879</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784879</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_194928-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>Britanska kraljica na zrnu kave</title>
<description>Britanska kraljica Elizabeta II., ki letos praznuje 60. obletnico vladanja, je dele&#382;na &#353;e ene upodobitve, ki pa je res nekaj posebnega. Britanski umetnik Willard Wigan jo je namre&#269; upodobil na zrnu kave. Umetnik, ki je znan po mikroskopskih skulpturah, je na kavnem zrnu izdelal dva milimetra veliko podobo, ki jo je mo&#269; razbrati le pod lupo...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_194928-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />Britanska kraljica Elizabeta II., ki letos praznuje 60. obletnico vladanja, je dele&#382;na &#353;e ene upodobitve, ki pa je res nekaj posebnega. Britanski umetnik Willard Wigan jo je namre&#269; upodobil na zrnu kave. Umetnik, ki je znan po mikroskopskih skulpturah, je na kavnem zrnu izdelal dva milimetra veliko podobo, ki jo je mo&#269; razbrati le pod lupo.Kot je povedal Wigan, je &#382;elel ob jubileju kraljice, katere podoba pogosto krasi zastavice in &#269;ajne skodelice, izdelati nekaj posebnega. Za izdelavo miniaturne podobe je potreboval ve&#269; kot &#353;tiri tedne, delal pa je z drobcenim ro&#269;no izdelanim orodjem."Namen tega enkratnega portreta kraljice na kavnem zrnu je obele&#382;iti pomemben kralji&#269;in jubilej, upam pa, da bo &#353;e dolgo spominjal na njeno vladavino," je izjavil Wigan, ki je svojo kariero mikro umetnika za&#269;el &#382;e kot otrok. "Ko sem bil star pet let, sem izdeloval hi&#353;ice za mravljice, saj sem si mislil, da nekje pa&#269; morajo &#382;iveti. Nato sem zanje za&#269;el izdelovati &#269;evelj&#269;ke in klobu&#269;ke. To je bil fantazijski svet, v katerega sem pobegnil," je dodal.Sicer pa britanska kraljica ni edina, ki je bila dele&#382;na nenavadne upodobitve. V preteklosti so &#382;e upodobili Jezusa na krompirju, devica Marija pa je bila dele&#382;na upodobitve na sendvi&#269;u s sirom.
]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 19:51:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>sta</dc:creator>
<category>Zanimivosti</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784877</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784877</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784877</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_191913-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>Rosvita Pesek predstavila knjigo Osamosvojitvena vlada</title>
<description>Zgodovinarka in novinarka Rosvita Pesek je predstavila svojo knjigo Osamosvojitvena vlada s podnaslovom Kako so gradili dr&#382;avo. Ob tem je poudarila veli&#269;ino tistega &#269;asa, saj snovanje dr&#382;ave med izzivi politi&#269;ne elite v 20. stoletju po njenih besedah spada v sam vrh. Takratni premier Lojze Peterle pa je to vlado ozna&#269;il kot najuspe&#353;nej&#353;o doslej...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_191913-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />Zgodovinarka in novinarka Rosvita Pesek je predstavila svojo knjigo Osamosvojitvena vlada s podnaslovom Kako so gradili dr&#382;avo. Ob tem je poudarila veli&#269;ino tistega &#269;asa, saj snovanje dr&#382;ave med izzivi politi&#269;ne elite v 20. stoletju po njenih besedah spada v sam vrh. Takratni premier Lojze Peterle pa je to vlado ozna&#269;il kot najuspe&#353;nej&#353;o doslej.Knjiga o delu omenjene vlade, ki je prisegla na dana&#353;nji dan pred 22 leti, temelji na pogovorih z 29 &#269;lani vlade, ki so nastali ob lanski 20-letnici dr&#382;ave pred pripravo dokumentarnega filma, je pojasnila avtorica. Prvi del knjige, ki jo dopolnjujejo tudi fotografije in povzetki v tujih jezikih, predstavlja zgodovinski oris dogajanja, v drugem delu knjige pa so intervjuji objavljeni v celoti."Iz knjige lahko bralec dobi vtis o izvr&#353;ni ekipi, ki je s svojim delom pomembno trasirala prvi demokrati&#269;ni mandat, predvsem pa je gradila dr&#382;avo ter se tako z veliko in z zlato za&#269;etnico vpisala v slovensko zgodovino," poudarja Peskova. Kot je pojasnila, je bil za ve&#269;ino drugih demokrati&#269;no izvoljenih vlad v Vzhodni Evropi po padcu komunizma velik zalogaj &#382;e vzpostavljanje abecede demokrati&#269;nega politi&#269;nega &#382;ivljenja, na&#353;a vlada pa je &#382;e takoj po imenovanju za&#269;ela vzpostavljati tudi novo dr&#382;avo.Ob tem je Peskova omenila nekatere uspehe te vlade in se vpra&#353;ala, ali lahko kak&#353;na vlada ustvari ve&#269;, kot so suverenost, neodvisnost, slu&#382;enje vojakov doma in lastna denarna valuta. Po besedah avtorice pa je bilo po 20 letih pri nekdanjih ministrih zaznati tudi nekaj pelina, ker na&#353;a dr&#382;ava ni spo&#353;tovana in cenjena tako, kot bi morala biti, ker v&#269;asih slu&#382;i bolj doseganju ambicij posameznikov kot uresni&#269;evanju skupnih ciljev.Peterle je med drugim poudaril, da osamosvojitvena vlada ob svojem odhodu ni zapustila za seboj samo samostojne dr&#382;ave, ampak tudi "najni&#382;jo javno porabo doslej, gospodarstvo v vzponu, simpati&#269;ne devizne rezerve, padajo&#269;o inflacijo, izravnane javnofinan&#269;ne bilance in plus v dr&#382;avni blagajni".Kot se spominja nekdanji predsednik vlade, so jih tuji politiki svarili, naj ne sanjajo, naj bodo realisti, saj je politika umetnost mogo&#269;ega. "Vesel in ponosen sem, da smo v dobro Slovenije iz politike naredili umetnost nemogo&#269;ega. Pisali smo zakone, pripravili smo se na obrambo, pomagali gospodarstvu k novi rasti, natisnili smo prvi denar, za&#382;iveli s Slovenci po vsem svetu, zmagali v vojni za Slovenijo, dosegli mednarodno priznanje in postavili Slovenijo na politi&#269;ni zemljevid sveta z evropsko perspektivo," je poudaril Peterle.]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 19:21:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>sta</dc:creator>
<category>Slovenija</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784876</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784876</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784876</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_191435-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>Slovenke v Parizu ostale brez mo&#382;nosti za olimpijski London</title>
<description>Potem, ko sta Andreja Vodeb in Simona Fabjan v dopoldanskih obra&#269;unih opravili s Slovakinjama &#268;i&#382;marovo in Michalovi&#269;ovo,Mihela Isteni&#269; in Martina Jakob pa sta morali priznati premo&#269; Nestarcovi in Dubovcovi, sta v popoldanskem delu turnirja na mivko znova najprej stopili Vodebova in Fabjanova, ki sta proti prvi slova&#353;ki navezi Nestarcovi in Dubovcovi Sloveniji priigrati vodstvo v zmagah z 2:1.Takoj zatem sta na pe&#353;&#269;ena igri&#353;&#269;a v Servesu ob reki Seni stopili &#353;e Isteni&#269;eva in Jakobova in zaigrali proti drugi slova&#353;ki ekipi, Lucii &#268;i&#382;marovi in Lucii Michalovi&#269;ovi...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_191435-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />Potem, ko sta Andreja Vodeb in Simona Fabjan v dopoldanskih obra&#269;unih opravili s Slovakinjama &#268;i&#382;marovo in Michalovi&#269;ovo,Mihela Isteni&#269; in Martina Jakob pa sta morali priznati premo&#269; Nestarcovi in Dubovcovi, sta v popoldanskem delu turnirja na mivko znova najprej stopili Vodebova in Fabjanova, ki sta proti prvi slova&#353;ki navezi Nestarcovi in Dubovcovi Sloveniji priigrati vodstvo v zmagah z 2:1.Takoj zatem sta na pe&#353;&#269;ena igri&#353;&#269;a v Servesu ob reki Seni stopili &#353;e Isteni&#269;eva in Jakobova in zaigrali proti drugi slova&#353;ki ekipi, Lucii &#268;i&#382;marovi in Lucii Michalovi&#269;ovi. Slednji sta bili premo&#269;ni in izid je bil izena&#269;en na 2:2.Za igro v zlatem nizu je slovenski selektor Simon Krakar dolo&#269;il Vodebovo in Jakobovo, njegov slova&#353;ki kolega pa je v ogenj znova poslal Nestarcovo in Dubovcovo. Slovakinji sta odli&#269;no za&#269;eli odlo&#269;ilni niz in izsilili kar &#353;est zaporednih napak Slovenk ter povedli s 6:0.Na&#353;i odbojkarici sta nato zaigrali zelo dobro v obrambi in izid zni&#382;ali na 6:8 in 7:10, nato pa je sledila nova serija Slovakinj in zmaga s 15:8.
]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 19:15:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>Spletno uredni&#353;tvo</dc:creator>
<category>&#352;port</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784871</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784871</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784871</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_191243-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>Zapora Starega mostu</title>
<description>Iz Odnosih z javnostmi v kabinetu &#382;upana Mestne ob&#269;ine Maribor obve&#353;&#269;ajo, da bo v &#269;etrtek 17. maja 2012 med 16. in 19. uro veljala popolna zapora Starega mostu (od Trga revolucije do kro&#382;nega kri&#382;i&#353;&#269;a) za potrebe otvoritve 14. Festivala kreativne komunikacije Magdalena v okviru Evropske prestolnice kulture...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_191243-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />Iz Odnosih z javnostmi v kabinetu &#382;upana Mestne ob&#269;ine Maribor obve&#353;&#269;ajo, da bo v &#269;etrtek 17. maja 2012 med 16. in 19. uro veljala popolna zapora Starega mostu (od Trga revolucije do kro&#382;nega kri&#382;i&#353;&#269;a) za potrebe otvoritve 14. Festivala kreativne komunikacije Magdalena v okviru Evropske prestolnice kulture. Organizator festivala je Dru&#353;tvo za vizualne komunikacije Magdalena. Prosijo za razumevanje.
]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 19:13:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>Spletno uredni&#353;tvo</dc:creator>
<category>EPK</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784865</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784865</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784865</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_184722-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>Ve&#269; kot 2500 ljudi prisluhnilo dalajlami</title>
<description>V javnem predavanju z naslovom &amp;raquo;Ohranjanje du&#353;evnega miru&amp;laquo; je dalajlama spregovoril o pomenu du&#353;evnega miru, ki je klju&#269;en za posameznikovo uspe&#353;nost in napredek dru&#382;be. &amp;raquo;Du&#353;evni mir bomo na&#353;li takrat, ko bomo v na&#353;ih soljudeh znali prepoznati tudi pozitivne stvari...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_184722-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />V javnem predavanju z naslovom &amp;raquo;Ohranjanje du&#353;evnega miru&amp;laquo; je dalajlama spregovoril o pomenu du&#353;evnega miru, ki je klju&#269;en za posameznikovo uspe&#353;nost in napredek dru&#382;be. &amp;raquo;Du&#353;evni mir bomo na&#353;li takrat, ko bomo v na&#353;ih soljudeh znali prepoznati tudi pozitivne stvari. Vse na&#353;e ovire oz. negativna &#269;ustva izhajajo iz nas samih in iz tega, da imamo vedno ob&#269;utek strahu, smo zavistni... Zato se je potrebno nau&#269;iti, kako ustvariti sre&#269;ni um. Ni namre&#269; dovolj samo to, da poznamo kaj je potrebno za to narediti, ampak moramo to za&#269;eti tudi izvajati. Ko bomo enkrat imeli zgrajen na&#353; um in bomo dosegli du&#353;evni mir, potem nam tudi te&#382;ave ne bodo pri&#353;le do &#382;ivega. Ni pa seveda samo um dovolj, da te&#382;ave premagamo, ampak se je potrebno s te&#382;avami soo&#269;iti in jih tako premagovati,&amp;laquo; je dejal Njegova svetost dalajlama. V svojem predavanju je ve&#269;krat izpostavil tudi pomen upanja in optimizma. Kljub vsem te&#382;avam in oviram, ki se pojavijo je potrebno ohraniti optimizem, voljo in nasmeh.
Video dogodka sledi...
]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 18:53:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>(grg)</dc:creator>
<category>Slovenija</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784860</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784860</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784860</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_184151-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>Liverpool po razo&#269;aranju v prvenstvu odpustil trenerja</title>
<description>Angle&#353;ki nogometni klub Liverpool, ki je leto&#353;njo sezono kon&#269;al na osmem mestu, je odpustil trenerja Kennyja Dalglisha. Vodstvo kluba je sporo&#269;ilo, da je Dalglishevo pogodbo prekinila ameri&#353;ka dru&#382;ba Fenway Sports Group, ki je lastnica rde&#269;ih. Dalglish je Liverpool prevzel januarja 2011, ko je na trenerski stol&#269;ek sedel namesto Roya Hodgsona...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_184151-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />Angle&#353;ki nogometni klub Liverpool, ki je leto&#353;njo sezono kon&#269;al na osmem mestu, je odpustil trenerja Kennyja Dalglisha. Vodstvo kluba je sporo&#269;ilo, da je Dalglishevo pogodbo prekinila ameri&#353;ka dru&#382;ba Fenway Sports Group, ki je lastnica rde&#269;ih. Dalglish je Liverpool prevzel januarja 2011, ko je na trenerski stol&#269;ek sedel namesto Roya Hodgsona.
Dalglish je Liverpoolu prinesel prvo lovoriko po &#353;estih letih, po tem, ko je osvojil angle&#353;ki pokal in mo&#353;tvu zagotovil mesto v evropski ligi. Liverpool se je uvrstil tudi v finale pokala FA, kjer ga je nato premagal Chelsea.
"V veliko pogledih je srce in du&#353;a kluba. Predstavlja vse, kar je dobro pri Liverpoolu. Vedno je najprej izpostavljal klub in navija&#269;e. Kenny bo vedno del dru&#382;ine na Anfieldu," je dejal lastnik Liverpoola John Henry in dodal: "Rezultati v premier league so bili razo&#269;aranje in verjamemo, da rabimo spremembo."
]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 18:42:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>sta</dc:creator>
<category>&#352;port - nogomet</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784853</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784853</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784853</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_182620-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>Kitajska senca nad dalajlamo</title>
<description>Vodilni politiki mnogih dr&#382;av, ki jih obiskuje dalajlama Tenzin Gyatso, so radi tako zelo zaposleni, da ne najdejo &#269;asa za rokovanje s tem poduhovljenim 76-letnim &#269;lovekom, ki so mu leta 1989 podelili Nobelovo nagrado za mir, ker je "v svojem boju za osvoboditev Tibeta vztrajno nasprotoval nasilju ter zagovarjal miroljubno re&#353;itev na temelju strpnosti in medsebojnega spo&#353;tovanja"...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_182620-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />Vodilni politiki mnogih dr&#382;av, ki jih obiskuje dalajlama Tenzin Gyatso, so radi tako zelo zaposleni, da ne najdejo &#269;asa za rokovanje s tem poduhovljenim 76-letnim &#269;lovekom, ki so mu leta 1989 podelili Nobelovo nagrado za mir, ker je "v svojem boju za osvoboditev Tibeta vztrajno nasprotoval nasilju ter zagovarjal miroljubno re&#353;itev na temelju strpnosti in medsebojnega spo&#353;tovanja". Zaradi ljubega miru in v strahu pred ma&#353;&#269;evanjem vplivne in bogate Kitajske, mu raje obra&#269;ajo hrbet.
Tega pa minuli ponedeljek nista storila prvaka britanske koalicijske vlade konservativcev in liberalnih demokratov David Cameron in Nick Clegg, &#269;eprav sta vnaprej vedela, da bo sledil topovski rafal iz Pekinga. Velika Britanija se pa&#269; &#353;e vedno ima za veliko silo in si lahko privo&#353;&#269;i nejevoljo Kitajcev. Z dalajlamo sta imela "zasebno" sre&#269;anje v katedrali Sv. Pavla, kjer je tibetanski duhovni voditelj prejel 1,1 milijona funtov vredno presti&#382;no denarno nagrado Templeton. Britanci to nagrado vsako leto podeljujejo osebnosti, ki je "izredno prispevala k napredku svetovnega razumevanja duhovnosti". Dalajlama jo je takoj namenil v dobrodelne namene in to ve&#269;inoma skladu za otroke v Indiji.Kitajska pa je burno reagirala ter posvarila Camerona in Clegga, da bo njuno sre&#269;anje z dalajlamo imelo resne posledice za Veliko Britanijo.Kitajsko zunanje ministrstvo je pozvalo na zagovor britanskega veleposlanika v Pekingu Sebastiana Wooda, kjer mu je namestnik zunanjega ministra od&#269;ital lekcijo.
Kot vedno v primerih, ko tuji dr&#382;avniki spustijo dalajlamo v svojo bli&#382;ino, je lahko sli&#353;al: "Pozivamo britansko stran, da preneha dajati potuho in podpirati separatisti&#269;ne poskuse za dosego tibetanske neodvisnosti in da sprejme prakti&#269;ne ukrepe, da popravi to napako in ohrani kitajsko-britanske odnose". Pri&#269;akovan je bil tudi odgovor uradnega predstavnika premiera Davida Camerona, &#269;e&#353; da je dalajlama "pomembna verska osebnost" in da sta se z njim sre&#269;ala tudi prej&#353;nja laburisti&#269;na premiera Tony Blair in Gordon Brown.
Iz zunanjega ministrstva, kjer so zaskrbljeni zaradi britanskih interesov na Kitajskem, pa so pomirljivo dodali mnenje, da je stvar britanskih ministrov samih, da odlo&#269;ajo o tem, s kom se bodo sestali in da "to nujno ne nakazuje, da podpirajo stali&#353;&#269;a teh osebnosti". Vpra&#353;anje je, ali je &#353;lo Pekingu najbolj v nos dejstvo,da je dalajlama med slovesnostjo v katedrali Sv. Pavla ozna&#269;il Kitajsko kot dr&#382;avo, ki se prebija skozi velikansko moralno krizo, ali pa to, da je v ekskluzivnem intervjuju za &#269;asnik Sunday Telegraph odkril, da mu stre&#382;e po &#382;ivljenju. Iz Tibeta je namre&#269; prejel informacije, da so kitajski agenti izurili nekaj tibetanskih &#382;ensk, ki naj bi ga obiskale kot predane budistke in ga zastrupile. "Z zastrupljenimi lasmi, z zastrupljenimi &#353;ali bi pri&#353;le k meni in me zaprosile za blagoslov. Jaz pa bi se jih dotaknil z roko ..."
Po nasvetih indijskih varnostnikov so v njegovem templju v Dharamsali, kjer &#382;ivi, &#382;e uvedli stroge varnostne ukrepe. V intervjuju je med drugim govoril o sumni&#269;enju, da se Kitajska vme&#353;ava v iskanje njegove reinkarnacije po smrti in da to najbr&#382; pomeni, da bo zadnji dalajlama.V Pekingu so planili pokonci in odlo&#269;no zanikali, da bi obstajala kak&#353;na zarota za njegovo zastrupitev. &#352;e ve&#269;, obto&#382;ili so ga, da se la&#382;e in da obi&#269;ajno &#353;iri napa&#269;ne informacije. Kitajski &#269;asnik Global Times je zapisal, da bi Kitajska lahko &#382;e zdavnaj likvidirala dalajlamo, ne da bi &#269;akala do njegove pozne starosti. Kljub najnovej&#353;i zaostritvi je Tenzin Gyatso izrazil prepri&#269;anje, da bo Kitajska &#353;e za &#269;asa njegovega &#382;ivljenja spremenila svoje stali&#353;&#269;e in sprejela demokrati&#269;ne reforme, da bi ohranila svojo gospodarsko rast.
]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 18:29:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>Jo&#382;e Ple&#353;nar</dc:creator>
<category>Svet</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784767</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784767</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784767</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_180734-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>Nove sistemati&#269;ne &#269;istke civilistov</title>
<description>Nasilje v Siriji se nadaljuje in po navedbah upornikov naj bi re&#382;imske sile danes v Homsu na&#269;rtno usmrtile 15 civilistov. V torek pa je bilo skupno po dr&#382;avi ubitih 64 ljudi. Zaradi napetih razmer v kraju Kan &#352;ejkun so se od tam umaknili opazovalci ZN, ki so bili v torek tar&#269;a napada...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_180734-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />Nasilje v Siriji se nadaljuje in po navedbah upornikov naj bi re&#382;imske sile danes v Homsu na&#269;rtno usmrtile 15 civilistov. V torek pa je bilo skupno po dr&#382;avi ubitih 64 ljudi. Zaradi napetih razmer v kraju Kan &#352;ejkun so se od tam umaknili opazovalci ZN, ki so bili v torek tar&#269;a napada.
Po navedbah Sirskega observatorija za &#269;lovekove pravice je do likvidacije 15 civilistov pri&#353;lo v no&#269;i na sredo, po raciji vladnih sil v &#269;etrti &#352;ama v Homsu.
Do napada je pri&#353;lo le dan po tem, ko so sile Ba&#353;arja al Asada obto&#382;ili, da so v kraju Kan &#352;ejkun izvedle pokol med pogrebom in ubile najmanj 20 ljudi.
Med tem pogrebom je pri&#353;lo tudi do napada na opazovalce ZN. V bli&#382;ini njihovega konvoja je eksplodirala bomba. Skupina &#353;estih opazovalcev se je zato danes z obmo&#269;ja umaknila, so sporo&#269;ili iz urada posebnega odposlanca ZN in Arabske lige za Sirijo Kofija Annana.
Misija ZN v Siriji je ob tem &#353;e obsodila vsakr&#353;no nasilje v dr&#382;avi in obto&#382;ila obe strani, da kr&#353;ita sporazum o prekinitvi ognja iz 12. aprila. "Ta misija je tam, da pomaga ljudem v Siriji, da pomaga uresni&#269;iti mirovni na&#269;rt," je dejal tiskovni predstavnik Annanovega urada Martin Nesirsky.
]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 18:07:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>sta</dc:creator>
<category>&#268;rna kronika</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784766</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784766</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784766</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_174916-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>Twix in pivo</title>
<description>S so&#353;olcem Robertom - vsi, razen jasno mene, so mu zaradi neverjetnega ob&#269;utka za &#382;ogo pridajali &#353;e provizori&#269;ni priimek Baggio - sva bila naravna tekmeca. Takoj, od za&#269;etka. Ker sva, najraje na svetu, zagnana tretje&#353;olca, brcala &#382;ogo. &#268;e ni bilo &#382;oge, smo bincali splo&#353;&#269;eno plo&#269;evinko koka kole...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_174916-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />S so&#353;olcem Robertom - vsi, razen jasno mene, so mu zaradi neverjetnega ob&#269;utka za &#382;ogo pridajali &#353;e provizori&#269;ni priimek Baggio - sva bila naravna tekmeca. Takoj, od za&#269;etka. Ker sva, najraje na svetu, zagnana tretje&#353;olca, brcala &#382;ogo. &#268;e ni bilo &#382;oge, smo bincali splo&#353;&#269;eno plo&#269;evinko koka kole. Karkoli. Samo, da se je igralo. Oba sva se igrala za Maribor, a nikoli nisva bila soigralca, saj je Robi leto dni mlaj&#353;i, nogomet pa (&#382;al) ne pozna tak&#353;ne generacijske fleksibilnosti kot osnovna &#353;ola.Skratka, vedno sva pred, med in po pouku ravno midva izbirala ekipo, vedno me je na&#382;gal &#382;e pri t.i. voljenju (jaz sem bil vedno dis-par in vedno pokazal le sredinec) in skoraj &#269;isto vedno je moja ekipa izgubila. 0:1. Tekme, prave borbe, dolge okrog 30 minut, kolikor je pa&#269; v uri &#353;portne vzgoje ostalo za fuzbal,so se ponavadi kon&#269;ale tako, da je ta mali pam&#382; (bil je povrhu najmanj&#353;i fant v razredu) predriblal vse so&#353;olce, klopi, drevesa in oba ko&#353;a, na koncu pa mi &#382;ogo stisnil med nogama. Ja, da se je govorilo so&#353;olkam, kako je Ja&#353;a spet dobil - uhe. Tako se mi je, besnemu in zariplemu v obraz, vsaj zdelo. &#268;e je namre&#269; dal gol v profesorskem ta-napad-je-zadnji podalj&#353;ku, sem ga &#353;el lovit gor in dol po igri&#353;&#269;u Osnovne &#353;ole Bojana Ilicha, ko je bilo &amp;raquo;na&#353;e&amp;laquo; dvori&#353;&#269;e najbolj prostrano osnovno&#353;olsko dvori&#353;&#269;e v centru in je bilo lovljenje prava avantura.Ranil je moj fuzbalski ponos. Patrick Kluivert. 1995. AjaxNikoli ga nisem ulovil, ker je bil kljub kraj&#353;im nogam hitrej&#353;i, pa tudi &#269;e bi ga, se ne bi nikdar resno potolkla. &#352;lo je pa&#269; za fuzbalsko rivalstvo. Real in Barcelona na &#353;olskem igri&#353;&#269;u. Vsak dan znova. Osem let. Osem let njegovega dribljanja in mojih porazov. Edinkrat, ko sva zaigrala skupaj, je bilo v sedmem razredu (takrat je bilo &#353;e osem razredov), ko sva organizirala medrazredno tekmovanje. Nismo ga osvojili, ker nekako ni bilo prave kemije, &#269;eprav &#353;e danes pomnim, kako pomirjen sem bil tiste tri, &#353;tiri tekme, vedo&#269;, da mi jih tokrat vsaj on ne bo stisnil med nogami. Tega sem pa&#269; bil vajen, moja ekipa se je vedno branila na &#269;elu z mano na miniaturnem, pogosto provizori&#269;nem golu. &#268;isti catenaccio z enim samim sloganom - nabij stran in podri Robija.A rivalstvo je kmalu dobilo &#353;e eno drugo plat. Mojo plat. Premeteno. &#268;e ne na igri&#353;&#269;u, ga bom pa na&#382;gal izven njega. Ziher. Veliki na&#269;rt. &#352;e vedno bo to fuzbal, le malo druga&#269;e. Potem ko sem leta 1994 pogledal sploh prvi finale lige prvakov, ko je AC Milan znamenito potolkel Barcelono (4:0), sem ga pred finalom leta 1995 drezal, da bo Milan gotovo ubranil naslov in da Ajax na Dunaju nima prav nobenih &#353;ans. &#268;eprav je bil, kolikor vem, Robi velik navija&#269; Milan&#269;anov, je sprejel izziv. Padla je stava. Twix. Ne vem, zakaj ravno twix, ampak, ja. Twix. Takrat je veljal najbr&#382; kak&#353;nih sto tolarjev, nekaj takega. Velik denar za nas mulce brez &#382;epnine.Ne spomnim se, kako sva se dogovorila, kdo ima prednost pri izbiri. Najbr&#382; sem jaz koleri&#269;no in ipi&#269;no izsilil svoj Milan, on pa je verjel v svoj Ajax. Ker sem bil navajen, da mi ga je stalno stisnil na dvori&#353;&#269;u, sem vseeno dvomil, ali sem sploh izbral prav. Grizlo me je. Doma sem bil &#382;iv&#269;en &#382;e, ko sta se na televiziji popoldan v finalu slovenskega pokala tolkla Mura in Publikum (takrat sta se igrali &#353;e dve tekmi, zmagala je Mura).Odnesel mi je drugi twix. Vladimir Jugovi&#263;. 1996. JuventusNekaj se je moralo zgoditi takrat, na tisto toplo majsko sredo pred sedemnajstimi leti. Nisem zdr&#382;al. Prvi pol&#269;as sem &#353;e nekako zvozil, stisnil zobe, potem pa me je zmanjkalo. Bruhal sem in naposled zaspal tam nekje v 60. minuti, ko je bilo &#353;e 0:0 in &#353;e preden je v igro stopil takrat 19-letni Patrick Kluivert. Nisem videl, kako ga je zabil in si ustvaril ime, podlago za prestop v Barcelono... Najbr&#382; sem sladko sanjal, da bodo Italijani enega &#382;e nekako po italijansko stisnili in da bo Robi ziher poni&#382;no prinesel twix zjutraj v &#353;olo, jaz ga bom pa zmagoslavno pohrustal. Tako Robija kot twix.Ko sem se zjutraj zbudil, me je skoraj kap. 0:1. Kluivert, 85. minuta. &#352;ok. Mama mi je itak rekla naj ostanem &#353;e en dan doma in se pozdravim (domnevala je, da gre za virozo). Zato sem ostal doma, mobitelov &#353;e niti na obzorju ni bilo, tako da ni bilo nobenih zbadljivih smsov. Je bila pa muka v petek v &#353;olo. Lep, son&#269;en dan je bil. Preve&#269; lep dan za smrt &#269;asti in ponosa. Mislim, da sem mu, Robiju, ki mu najbr&#382; ni bilo toliko mar do presnetega finala in preklete stave kot meni, kar tisti petek prinesel twix. Nekaj so&#353;olcev me je zbodlo,da sem se najbr&#382; cmeril en cel dan doma, ker je &amp;raquo;moj&amp;laquo; Milan zgubil. Nisem se, me je pa grizel skrhan ponos. Robi me ni zbadal, se mu je pa najbr&#382; fajn zdelo (mislim, da mi je pol twixa tudi ponudil), da me je spet premagal. Komu se pa ne bi, &#269;e ima za tekmeca takega zagnanega kolerika.Da je bilo &#353;e huje, je imel, kot sva se dogovorila, prihodnjo sezono prednost pri izbiri on. Izbral je Juventus, jaz pa sem verjel, da bo Ajaxu &#353;e enkrat uspelo. Slavil je seveda Juventus, po penalih, in potem spet naslednjo leto pri&#353;el v finale, seveda sem s pravico do predizbora Staro damo izbral jaz (o&#269;itno me poraz Milana ni prav ni&#269; izu&#269;il), ker mi ni postalo jasno, da se lige prvakov ne da kar tako ubraniti (nazadnje jo je AC Milan s slavjem leta 1989 in 1990). Pa se je zgodil &#353;ov v M&#252;nchnu, ko ga je Lars Ricken, ki je vstopil sekundo prej, dal s prvim dotikom. za 3:1. Za &#353;e en twix. Za &#353;e eno sekiranje. Za &#353;e en poraz.Niti Karl-Heinz Riedle mi ni kaj dosti pomagal. 1997. Borussia Dortmund.Stave sva sku&#353;ala, kolikor se je dalo, obdr&#382;ati tudi skozi gimnazijo (bila sva paralelka), vendar se ne spomnim, &#269;e sva stavila ravno vsako leto. Skoraj zagotovo vem, da nisva stavila leta 2004, ko je Porto tolkel po Monacu (3:0). Ne bi pa glede tega nikakor stavil proti njemu, ker imam tako slab izkupi&#269;ek. &#268;e sem pre&#353;tel prav, sem od vsaj 16 stav zmagal vsega &#353;tirikrat.S prednostno izbiro je na koncu nastal kri&#382;, saj je imel vsak od naju svoj priljubljen klub proti kateremu ni &#382;elel stavit. Izjema je bila, mislim da leta 2005 pred tistim norim finalom v Istanbulu, ko je Robi raje izbral Liverpool proti &amp;raquo;svojemu&amp;laquo; Milanu. Mo&#382;no je,da me spomin iz leta, ko sem bil (prvi&#269;) bruc, malo &#382;e daje, zato me ne dr&#382;ati za besedo.Vem pa, presneto dobro, da sem na prvo zmago v stavah &#269;akal neverjetnih 11 let. Vse prej sem izgubil. &#352;ele naslov Barcelone v Parizu leta 2006 nad Arsenalom mi je prinesel twix in, kot sva se dogovorila leto dni prej, &#353;e six-pack piva. Nato sem spet dvakrat izgubil, precej bolj&#353;i izkupi&#269;ek pa imam iz zadnjih dveh final, ki sem ju uspel videti v Madridu (Inter) in Londonu (Barcelona). Skupaj torej &#353;tiri zmage proti Robijevim (vsaj) trinajstim.Letos ima prednost izbire spet on, &#269;eprav se sam nagibam k teoriji, da bo Bayern v veliki &#382;elji in hrupnem pritisku podlegel, Chelseaju pa bo kot proti Barceloni zado&#353;&#269;alo fanati&#269;no branjenje in en, najve&#269; dva zadetka. Zgolj teorija, ki nima prav nobene statisti&#269;ne podpore. &#268;isto ugibanje.Bomo videli. &#352;teje itak gesta, tradicija. Twix. (In pivo.) &#381;e osemnajsti&#269;.Tudi Predrag Mijatovi&#263; zame ni bil koristen. 1998. Real Madrid.LEGENDARNE STAVE IN MOJ IZPLEN1995. Ajax - Milan 1:0. Poraz.1996. Juventus - Ajax 1:1 (4:2). Poraz.1997. Borussia Dortmund - Juventus 3:1. Poraz.1998. Juventus - Real Madrid 0:1. Poraz.Razo&#269;aranje. Valencie in mene. 2001. Bayern.2003. Milan - Juventus 0:0 (3:2). Ni bilo stave / poraz?2004. Porto - Monaco 3:0. Ni bilo stave.2005. Milan - Liverpool 3:3 (2:3). Poraz.2006. Barcelona - Arsenal 2:1. ZMAGA.Mojstrovina Zinedina Zidana. 2002. Real Madrid.2007. Milan - Liverpol. 2:1. Poraz.2008. Manchester United - Chelsea 1:1 (6:5). Poraz.2009. Barcelona - Manchester United 2:1. ZMAGA.2010. Inter - Bayern 2:0. ZMAGA2011. Barcelona - Manchester United 3:1.. ZMAGA.2012. Bayern M&#252;nchen - Chelsea. Prednost izbire on.Finale lige prvakov bomo od petka v tiskani izdaji in na www.vecer.com spremljali tudi v &#382;ivo iz M&#252;nchna.]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 18:00:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>Ja&#353;a Loren&#269;i&#269;</dc:creator>
<category>&#352;port - nogomet</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784749</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784749</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784749</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_174249-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>Kljub var&#269;evanju minus v zdravstveni blagajni</title>
<description>Var&#269;evalni ukrepi v okviru zakona za uravnote&#382;enje javnih financ bodo letos v zdravstveno blagajno prinesli 64,4 milijona evrov, so izra&#269;unali na ZZZS. Tako finan&#269;ni u&#269;inki zakona ne bodo zadostovali za pokritje celotnega primanjkljaja zavoda, po najnovej&#353;ih projekcijah se jim ob koncu leta obeta 70 milijonov evrov minusa...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_174249-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />Var&#269;evalni ukrepi v okviru zakona za uravnote&#382;enje javnih financ bodo letos v zdravstveno blagajno prinesli 64,4 milijona evrov, so izra&#269;unali na ZZZS. Tako finan&#269;ni u&#269;inki zakona ne bodo zadostovali za pokritje celotnega primanjkljaja zavoda, po najnovej&#353;ih projekcijah se jim ob koncu leta obeta 70 milijonov evrov minusa.
Kot je razvidno iz podatkov, ki so jih posredovali iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), bodo prihodki zavoda iz prispevkov zaradi zni&#382;anja pla&#269; in zni&#382;anja star&#353;evskega nadomestila ni&#382;ji za 10,13 milijona evrov.
Z 10-odstotnim zni&#382;anjem nadomestil za bolni&#353;ko odsotnost, dalj&#353;o od 90 dni, se bo iz zdravstvene blagajne letos resda odlilo 4,54 milijona evrov manj, vendar pa bo ZZZS zaradi tega letos tudi zbrala za 0,73 milijona evrov manj prihodkov od prispevkov (na letni ravni 1,47 milijona evrov).
Poleg tega se bodo zaradi 10-odstotnega zni&#382;evanja star&#353;evskih nadomestil tudi zni&#382;ali prihodki iz prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, letos za 1,48 milijona evrov, na letni ravni pa 2,95 milijona evrov.
Zaradi osemodstotnega zni&#382;anja pla&#269; v javnem sektorju bo iz zdravstvene blagajne za pla&#269;e zaposlenih v zdravstvu &#353;lo letos 48,04 milijona evrov manj (na letni ravni pa 82,35 milijona evrov), a se bo tako letos tudi zbralo za 7,92 milijona evrov prispevkov manj (letno 15,83 milijona evrov).
]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 17:43:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>sta</dc:creator>
<category>Slovenija</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784748</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784748</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784748</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_171724-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>&#381;e 14 kandidatov za ligo Ebel</title>
<description>Kar 14 ekip si &#382;eli v novi sezoni sodelovati v raz&#353;irjenem avstrijskem hokejskem prvenstvu - ligi Ebel. Ob enajstih klubih, ki so tekmovali letos, si v ligo &#382;elijo tudi avstrijska Innsbruck in Dornbirn ter Pie&#353;tany iz Slova&#353;ke.
&#268;e bi v ligo vstopili Slovaki, bi se konkurenca raz&#353;irila na pet dr&#382;av, saj v ligi &#382;e tekmujejo klubi iz Avstrije, Hrva&#353;ke, Mad&#382;arske in Slovenije...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_171724-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />Kar 14 ekip si &#382;eli v novi sezoni sodelovati v raz&#353;irjenem avstrijskem hokejskem prvenstvu - ligi Ebel. Ob enajstih klubih, ki so tekmovali letos, si v ligo &#382;elijo tudi avstrijska Innsbruck in Dornbirn ter Pie&#353;tany iz Slova&#353;ke.
&#268;e bi v ligo vstopili Slovaki, bi se konkurenca raz&#353;irila na pet dr&#382;av, saj v ligi &#382;e tekmujejo klubi iz Avstrije, Hrva&#353;ke, Mad&#382;arske in Slovenije. Odlo&#269;itev o udele&#382;encih bo padla 23. maja ob robu predsedni&#353;ke seje.
Vodja lige Christian Feichtinger, ki je razkril novico, pa je v pogovoru z avstrijskimi novinarji &#353;e enkrat poudaril tudi te&#382;ave na Jesenicah, katerih nastopanje v ligi je &#353;e vedno pod velikim vpra&#353;ajem. "Jesenice morajo najprej re&#353;iti polo&#382;aj v klubu in ugotoviti, kako ga sanirati," je dejal Feichtinger.
]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 17:17:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>sta</dc:creator>
<category>&#352;port - hokej</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784701</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784701</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784701</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_170744-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>Na zavodu pripravljeni na morebitni ste&#269;aj Primorja</title>
<description>Morebitni ste&#269;aj Primorja z ve&#269; kot 700 delavci bi lahko za novogori&#353;ki zavod za zaposlovanje pomenil velike te&#382;ave, nanj pa se pripravljajo &#382;e nekaj mesecev, je na dana&#353;nji novinarski konferenci povedala direktorica novogori&#353;kega zavoda Lu&#269;ila Hvala. Ob tem je dodala, da bo konec leta po ocenah na zavodu ve&#269; kot 5500 brezposelnih...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_170744-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />Morebitni ste&#269;aj Primorja z ve&#269; kot 700 delavci bi lahko za novogori&#353;ki zavod za zaposlovanje pomenil velike te&#382;ave, nanj pa se pripravljajo &#382;e nekaj mesecev, je na dana&#353;nji novinarski konferenci povedala direktorica novogori&#353;kega zavoda Lu&#269;ila Hvala. Ob tem je dodala, da bo konec leta po ocenah na zavodu ve&#269; kot 5500 brezposelnih.
"Ocenjujemo, da bo konec leta &#353;tevilo brezposelnih v obmo&#269;ni slu&#382;bi Nova Gorica preseglo 5500 oseb," je dejala Hvalova. Na obmo&#269;ju upravne enote Ajdov&#353;&#269;ina je sicer stopnja brezposelnosti zdaj 12,8-odstotna, ob ste&#269;aju Primorja pa bi krepko presegla 20 odstotkov.
Na Uradu za delo v Ajdov&#353;&#269;ini se je &#382;e prijavilo preko 70 oseb, ki so kot samostojni podjetniki ali zaposleni pri obrtnikih opravljali delo v Primorju. Zato so v dogovoru z obmo&#269;nima obrtnima zbornicama v Ajdov&#353;&#269;ini in Novi Gorici &#382;e za&#269;eli iskati podjetja, ki bi zaposlila delavce Primorja.
Po pojasnilih Hvalove bi brez dela ostalo kar nekaj delavcev, ki so starej&#353;i od 50 let, imajo razli&#269;ne omejitve pri zaposlitvi ali so invalidne osebe. &#381;e zdaj je v regiji dobra tretjina takih brezposelnih oseb, ki so dolgotrajno brezposelne, in sicer zaradi prenizke izobrazbe ali starosti nad 50 let.
]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 17:08:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>sta</dc:creator>
<category>Slovenija</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784700</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784700</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784700</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_170345-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>Notori&#269;nemu goljufu iz Miklav&#382;a grozi sedem let zapora</title>
<description>Izjemno talentiranemu 23-letnemu prevarantu Ale&#353;u Sven&#353;ku iz Miklav&#382;a na Dravskem polju, ki mu je decembra lani po ve&#269; ponovljenih goljufivih zgodbah (do)kon&#269;no odklenkalo in je pristal v priporu, je bilo danes na mariborskem sodi&#353;&#269;u hudo vro&#269;e. Doslej je bil vajen pogojnih kazni, zato ga je predlog okro&#382;ne dr&#382;avne to&#382;ilke Aleksandre Kolari&#269;, da bi bila za nadaljevano kaznivo dejanje goljufije in pranja denarja zanj pravi&#269;na enotna kazen sedem let zapora, &#353;okiral...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_170345-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />Izjemno talentiranemu 23-letnemu prevarantu Ale&#353;u Sven&#353;ku iz Miklav&#382;a na Dravskem polju, ki mu je decembra lani po ve&#269; ponovljenih goljufivih zgodbah (do)kon&#269;no odklenkalo in je pristal v priporu, je bilo danes na mariborskem sodi&#353;&#269;u hudo vro&#269;e. Doslej je bil vajen pogojnih kazni, zato ga je predlog okro&#382;ne dr&#382;avne to&#382;ilke Aleksandre Kolari&#269;, da bi bila za nadaljevano kaznivo dejanje goljufije in pranja denarja zanj pravi&#269;na enotna kazen sedem let zapora, &#353;okiral. Vendar ne gre spregledati, da mu obto&#382;ba samo v zvezi z dru&#382;ino Dra&#382;enovi&#269; iz Vira na Hrva&#353;kem o&#269;ita, da jo je z izmi&#353;ljenim nepremi&#269;ninskim poslom opetnajstil za okoli pol milijona evrov. "Za ta denar mora oseba z minimalno pla&#269;o delati 52 let, obto&#382;eni ga je od o&#353;kodovancev izvabil v treh mesecih," je v sklepni besedi na te&#382;o o&#269;itanega dejanja slikovito opozorila to&#382;ilka. 
&#268;eravno krivde za o&#269;itana dejanja ne priznava, je Sven&#353;ek na sodi&#353;&#269;u nastalo &#353;kodo ob&#382;aloval. "Pripravljen sem prevzeti odgovornost," se je zagovarjal reko&#269;, da je bil v opisanih ravnanjih samo posrednik in o&#269;itno &#382;rtev hudodelske zdru&#382;be. Zanimivo, da sta ga po njegovih besedah v goljufiv posel pahnila kar dva, ki naj bi se mu bila predstavila z la&#382;nimi imeni, zato sedaj sodi&#353;&#269;u ne more povedati, kdo dejansko sta. Sodi&#353;&#269;e je danes posredno rotil, naj mu v primeru obsodilne sodbe vnovi&#269; dolo&#269;i pogojno kazen, saj da je &#353;ele sedaj, ko &#382;e pet mesecev &#382;di v priporni celici, dojel, da tovrstne sankcije ne gre jemati z levo roko."Niti pomislil ne bi ve&#269;, da bi storil kak&#353;no kaznivo dejnaje. Ustno in pisno se zave&#382;em. Rad bi delal in &#269;isto posloval," je prisegel. Kak&#353;na usoda ga &#269;aka, bo izvedel v petek, ko mu bo predsednica senata Melita Puhr ob desetih dopoldan na javni razlagasitvi sodbe prebrala odlo&#269;itev prvostopenjskega senata. 
Kako sta Ale&#353;a Sven&#353;ka v sklepni besedi branila njegova dva zagovornika, preberite v &#269;etrtkovi tiskani izdaji &#269;asnika Ve&#269;er. 
]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 17:02:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>Vesna Lovrec</dc:creator>
<category>&#268;rna kronika</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784699</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784699</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784699</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_162732-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>Slovenke polovi&#269;ne</title>
<description>Prvi sta na mivko stopili Andreja Vodeb in Simona Fabjan, ki sta kot prva slovenska dvojica zaigrali proti drugo postavljenemu slova&#353;kemu paru, Lucii &#268;i&#382;marovi in Lucii Michalovi&#269;ovi. Prvi niz sta Slovenki dobili z 21:16, drugega pa kar z 21:10."Za naju je bila to prva prava leto&#353;nja tekma...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_162732-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />Prvi sta na mivko stopili Andreja Vodeb in Simona Fabjan, ki sta kot prva slovenska dvojica zaigrali proti drugo postavljenemu slova&#353;kemu paru, Lucii &#268;i&#382;marovi in Lucii Michalovi&#269;ovi. Prvi niz sta Slovenki dobili z 21:16, drugega pa kar z 21:10."Za naju je bila to prva prava leto&#353;nja tekma. Za&#269;eli sva jo dokaj previdno in &#269;eprav nama je to prineslo vodstvo, se je v nadaljevanju izkazalo, da bosta Slovakinji tr&#353;i oreh. V sredi niza sta celo pri&#353;li v vodstvo, a sva z Andrejo nato za&#269;eli dobro servirati, kar nama je prineslo preobrat in zmago v 1. nizu. Tudi v drugem delu tekme sva &#353;e naprej dobro servirali in dokaj gladko dobili tudi drugi niz," je po tekmi dejala Simona Fabjan.V drugem dopoldanskem obra&#269;unu sta se Mihela Isteni&#269; in Martina Jakob pomerili proti vodilnemu slova&#353;kemu paru, Dominiki Nestarcovi in Natalii Dubovcovi. Prvi niz sta dobili Slovenki z izidom 21:16, drugega sta izgubili z 21:11.V tretjem, skraj&#353;anem nizu sta s 3:1 povedli Slovakinji, ki sta do sredine niza vodili za to&#269;ko ali dve, pri rezultatu 8:6 za Nestarcovo in Dubovcovo pa sta Slovenki z dobro igro v obrambi pri&#353;li do vodstva z 9:8 in 10:9. Pri izidu 11:10 za Slovakinji sta Isteni&#269;eva in Jakobova vzeli minuto odmora, a sta nasprotnici vseeno pri&#353;li do novih to&#269;k in vodstva s 13:10 in 14:10 ter na koncu slavili s 15:11.
]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 16:28:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>Spletno uredni&#353;tvo</dc:creator>
<category>&#352;port</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784698</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784698</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784698</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_162255-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>Barroso Grkom: Pogojev za pomo&#269; se ne da spreminjati</title>
<description>Potem ko so iz Gr&#269;ije danes pri&#353;le novice, da se bodo Grki na nove pred&#269;asne parlamentarne volitve odpravili 17. junija, je predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso v Bruslju poudaril, da pogojev, pod katerimi so Atene dobile drugi paket pomo&#269;i v vi&#353;ini 130 milijard evrov, ni mogo&#269;e spreminjati...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_162255-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />Potem ko so iz Gr&#269;ije danes pri&#353;le novice, da se bodo Grki na nove pred&#269;asne parlamentarne volitve odpravili 17. junija, je predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso v Bruslju poudaril, da pogojev, pod katerimi so Atene dobile drugi paket pomo&#269;i v vi&#353;ini 130 milijard evrov, ni mogo&#269;e spreminjati. &#381;eli si, da bi Gr&#269;ija ostala v obmo&#269;ju evra.
Kot je poudaril Barroso, je za verodostojnost Gr&#269;ije in celotnega obmo&#269;ja evra pomembno, da se dogovori spo&#353;tujejo. "Je pa mo&#382;no, da sodelujemo z gr&#353;kimi oblastmi pri pripravi ukrepov za spodbujanje rasti," je povedal &#353;ef komisije.
"Razmere v Gr&#269;iji ali obmo&#269;ju evra se ne bodo izbolj&#353;ale, &#269;e bo sporo&#269;ilo slede&#269;e - ne dr&#382;imo se na&#353;ih zavez," je prepri&#269;an Barroso. Glede vnovi&#269;nih volitev, na katere se bodo odpravili Grki, pa je dejal, da bodo spo&#353;tovali odlo&#269;itev gr&#353;kih dr&#382;avljanov.
"Vendar bi se morali Grki zavedati, da je v obmo&#269;ju evra &#353;e 16 drugih demokracij. Upo&#353;tevati moramo tudi demokrati&#269;ne odlo&#269;itve, ki jih sprejme obmo&#269;je evra," je bil jasen predsednik komisije.
Zaveda se, da var&#269;evalni ukrepi od Grkov zahtevajo veliko odrekanja. "Zavedamo se, da trenutne razmere od Grkov zahtevajo veliko, vendar moramo gr&#353;kim dr&#382;avljanom povedati, da je program pomo&#269;i najmanj te&#382;ka od vseh te&#382;kih alternativ," je povedal Barroso.
&#381;eli si, da Gr&#269;ija ostane v obmo&#269;ju skupne evropske valute. "&#381;elimo, da Gr&#269;ija ostane del evropske dru&#382;ine, EU in obmo&#269;ja evra," je dejal, a poudaril, da morajo odlo&#269;itev o tem sprejeti Grki sami.
]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 16:23:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>sta</dc:creator>
<category>Svet</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784653</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784653</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784653</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_155723-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>NK Maribor med evropskimi velikani</title>
<description>Pri uglednem &#353;panskem &#269;asniku so namenili globok poklon madridskemu Realu, ki je postal prvak &#352;panije z novim rekordom po &#353;tevilu osvojenih to&#269;k. Stotica kraljevskega kluba odmeva in da ponazorijo pomen tega dose&#382;ka so naredili primerjavo s prvaki v preostalih ligah stare celine...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_155723-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />Pri uglednem &#353;panskem &#269;asniku so namenili globok poklon madridskemu Realu, ki je postal prvak &#352;panije z novim rekordom po &#353;tevilu osvojenih to&#269;k. Stotica kraljevskega kluba odmeva in da ponazorijo pomen tega dose&#382;ka so naredili primerjavo s prvaki v preostalih ligah stare celine. Na prvi strani &#353;portnega &#269;asopisa s kultnim statusom, ki ga samo v tiskani izdaji dnevno bere 2,7 milijona ljudi, so izpostavili veliko sedmerico dr&#382;avnih lig. 
Med izbrano dru&#353;&#269;ino se je zna&#353;la tudi &#353;ampionska zasedba v vijoli&#269;astem. Velika &#269;ast, posebno priznanje, za kar si vsi v na&#353;em klubu s prispevkom k sanjski sezoni zaslu&#382;ijo &#353;e eno veliko pohvalo, so zapisali na spletni strani NK Maribor.
Maribor&#269;ani so &#382;e sedaj dosegli rekordno &#353;tevilo to&#269;k v dr&#382;avnem prvenstvu, pred njimi pa sta &#353;e dva prvenstvena kroga.
]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 15:59:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>Spletno uredni&#353;tvo</dc:creator>
<category>&#352;port - nogomet</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784632</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784632</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784632</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_153622-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>Avtomobil z opremo kot v letalu</title>
<description>Nem&#353;ki avtomobilski koncern Mercedes se lahko pohvali z modeli, ki postre&#382;ejo z najve&#269;jim mo&#382;nim razko&#353;jem. &#352;e korak naprej so &#353;li z novim Sprinterjem, ki se&#382;e &#353;e stopnjo vi&#353;je. Gre za nadgradnjo serijskega modela, ki je bila posebej prirejena za razstavo na New Yor&#353;kem avtomobilskem sejmu...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_153622-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />Nem&#353;ki avtomobilski koncern Mercedes se lahko pohvali z modeli, ki postre&#382;ejo z najve&#269;jim mo&#382;nim razko&#353;jem. &#352;e korak naprej so &#353;li z novim Sprinterjem, ki se&#382;e &#353;e stopnjo vi&#353;je. Gre za nadgradnjo serijskega modela, ki je bila posebej prirejena za razstavo na New Yor&#353;kem avtomobilskem sejmu.
Notranjost je prevle&#269;ena je s prvovrstnim usnjem in javorovim lesom, potniki si lahko privo&#353;&#269;ijo enega od &#353;tirih prvovrstnih nastavljivih sede&#382;ev, ki nudijo dovolj prostora tudi za najbolj izbir&#269;ne, saj so opremljeni z nastavljivo no&#382;no oporo, podporo hrbtenice, masa&#382;nim sistemom in ogrevanjem. Na sredini se nahaja 40 in&#269;ni LCD zaslon, po notranjosti pa je razporejen zvo&#269;ni sistem s 7.1 kanalno tehniko in zmogljivostjo 1300 W.
Opreme je &#353;e veliko, cena pa se giblje od 150.000 do 340.000 tiso&#269; evrov.
]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 15:37:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>Spletno uredni&#353;tvo</dc:creator>
<category>Zanimivosti</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784626</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784626</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784626</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_152328-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>Nemci ministrom povi&#353;ali pla&#269;e</title>
<description>Nem&#353;ka kanclerka Angela Merkel in njeni ministri so se dogovorili, da si prvi&#269; po 12 letih zvi&#353;ajo pla&#269;e. Kot je danes sporo&#269;ila nem&#353;ka vlada, se bodo kanclerki, ministrom in dr&#382;avnim sekretarjem pla&#269;e v treh etapah do avgusta 2013 zvi&#353;ale za 5,7 odstotka.
&#268;lanom vlade se bodo pla&#269;e samo v leto&#353;njem letu zvi&#353;ale za 3,3 odstotka, kar je ob&#269;utno nad stopnjo inflacije, ki trenutno zna&#353;a 2,2 odstotka...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_152328-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />Nem&#353;ka kanclerka Angela Merkel in njeni ministri so se dogovorili, da si prvi&#269; po 12 letih zvi&#353;ajo pla&#269;e. Kot je danes sporo&#269;ila nem&#353;ka vlada, se bodo kanclerki, ministrom in dr&#382;avnim sekretarjem pla&#269;e v treh etapah do avgusta 2013 zvi&#353;ale za 5,7 odstotka.
&#268;lanom vlade se bodo pla&#269;e samo v leto&#353;njem letu zvi&#353;ale za 3,3 odstotka, kar je ob&#269;utno nad stopnjo inflacije, ki trenutno zna&#353;a 2,2 odstotka. V vladi so odlo&#269;itev upravi&#269;ili z besedami, da gre za prvo zvi&#353;anje pla&#269; v 12 letih.
Kljub temu gre za politi&#269;no ob&#269;utljivo odlo&#269;itev, saj je bila sprejeta v &#269;asu var&#269;evalnih ukrepov v obmo&#269;ju evra. Merklova je zaradi jeze javnosti pred dvema letoma blokirala podoben predlog za zvi&#353;anje pla&#269; v vladi.
Mese&#269;na pla&#269;a Merklove trenutno zna&#353;a 16.152 evrov bruto, poleg tega pa ji pripada &#353;e nadomestilo za stro&#353;ke v vi&#353;ini 1022 evrov. Pla&#269;a se ji bo sedaj zvi&#353;ala za 930 evrov in bo na koncu zna&#353;ala 18.194 evrov. Ministrom pa se bo pla&#269;a zvi&#353;ala za 750 evrov na v povpre&#269;ju 13.795 evrov, dr&#382;avnim sekretarjem pa za 580 evrov na 10.573 evrov.
Ob tem bo prvo zvi&#353;anje pla&#269; v veljavo stopilo za nazaj, in sicer bo veljalo &#382;e od 1. marca. V Nem&#269;iji je sicer po letih zmernosti in zategovanja pasu v zadnjih tednih v razli&#269;nih sektorjih pri&#353;lo do zvi&#353;anja pla&#269;.
]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 15:23:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>sta</dc:creator>
<category>Svet</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784623</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784623</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784623</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_151749-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>Vegradovega bomba&#353;a naj bi aretirali</title>
<description>Nem&#353;ki policisti naj bi aretirali Bojana Poplaza, ki je obto&#382;en, da je septembra leta 2010 na vhodna vrata Vegrada postavil bombo, ki pa ni eksplodirala. V Policijski upravi Celje so potrdili, da so bili obve&#353;&#269;eni o prijetju slovenskega dr&#382;avljana v Nem&#269;iji, zaradi varovanja osebnih podatkov pa imena ne razkrivajo...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_151749-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />Nem&#353;ki policisti naj bi aretirali Bojana Poplaza, ki je obto&#382;en, da je septembra leta 2010 na vhodna vrata Vegrada postavil bombo, ki pa ni eksplodirala. V Policijski upravi Celje so potrdili, da so bili obve&#353;&#269;eni o prijetju slovenskega dr&#382;avljana v Nem&#269;iji, zaradi varovanja osebnih podatkov pa imena ne razkrivajo.
Celjsko okro&#382;no sodi&#353;&#269;e je sicer za &#269;etrtek napovedalo obravnavo zoper Poplaza, s spletnih straneh sodi&#353;&#269;a pa je razvidno, da je obravnava preklicana. Kot poro&#269;a spletni portal 24ur.com, naj bi Poplaza skupaj s &#353;e dvema Slovencema v Nem&#269;iji aretirali zaradi sodelovanja pri ban&#269;nem ropu. Vsi trije naj bi bili priprti, ve&#269; o oboro&#382;enem ropu pa ni znano.
Poplaz je bil po domnevni podtaknitvi bombe v Vegradu priprt, potem je njegov zagovornik Bo&#353;tjan Verstov&#353;ek na sodi&#353;&#269;u dosegel odpravo pripora in uvedbo hi&#353;nega pripora, ki pa je bil odpravljen oktobra lani. To&#382;ilec Darko Ke&#382;man pa je temu nasprotoval, ne le zaradi begosumnosti ampak tudi zaradi ponovitvene nevarnosti.
Med bivanjem v priporu je Poplaz pisal prijateljem in pri tem ostro zanikal navedbe policije, da ima nasilno preteklost. Po njegovih besedah je bil v Sloveniji kaznovan dvakrat. V pismu je priznal, da je pred leti desetletje pre&#382;ivel za re&#353;etkami v Nem&#269;iji, vendar, kot je zatrdil, po krivem.
Med prestajanjem zaporne kazni v Nem&#269;iji je Poplaz kon&#269;al gimnazijo in izpit za elektrotehnika energetika. &#352;tiri leta je &#353;tudiral filozofijo, dve leti pa elektrotehniko, ki pa je ni dokon&#269;al.
]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 15:18:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>sta</dc:creator>
<category>Slovenija</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784611</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784611</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784611</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_dalajlama-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>Dalajlama, skromen in strogo varovan</title>
<description>Ker ima tibetanski verski in duhovni vodja status varovane osebe je za poostreno varovanje tudi ob drugem obisku v mestu ob Dravi poskrbela varnostna slu&#382;ba dalajlame, zlasti pa slovenski policijski urad za varnost in za&#353;&#269;ito. Torej dr&#382;ava, ki bo tudi krila stro&#353;ke tri dnevnega obiska 76 letnega Tibetanca, ki je prepri&#269;an, da ga &#382;elijo zastrupiti kitajski tajni agentje...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_dalajlama-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />Ker ima tibetanski verski in duhovni vodja status varovane osebe je za poostreno varovanje tudi ob drugem obisku v mestu ob Dravi poskrbela varnostna slu&#382;ba dalajlame, zlasti pa slovenski policijski urad za varnost in za&#353;&#269;ito. Torej dr&#382;ava, ki bo tudi krila stro&#353;ke tri dnevnega obiska 76 letnega Tibetanca, ki je prepri&#269;an, da ga &#382;elijo zastrupiti kitajski tajni agentje. Podrobnosti varovanja in tudi njegove cene na ministrstvu za notranje zadeve ne &#382;elijo razkriti, saj da gre za tajnost. Znano pa je, da bodo morali slu&#353;atelji dalajlamovih predavanj skozi rentgenski pregled, v Mariboru je zaprtih ve&#269; cest in trgov ter opaziti nekaj ve&#269; policistov in drugega varnostnega osebja.
Posebni re&#382;im vlada tudi v hotelu City, kjer je nastanjen visoki gost, ki &#382;e od leta 1959 &#382;ivi v izgnanstvu. Hotel namre&#269; ni dostopen za neakreditirane goste, pa tudi osebje je varnostno temeljito preverjeno, je povedala tiskovna predstavnica mariborske ob&#269;ine Tatjana &#352;telcer. V celotnem hotelu tako te dni bivajo le visoki gostje, ki jih je v okviru projekta Mir za Maribor povabila organizatorica dogodka, mariborska ob&#269;ina. 
Organizatorji so letos skopi tudi z drugimi informacijami o dalajlami in njegovi deset &#269;lanski delegaciji. V hotelu City, kjer najdra&#382;ja soba stane 650 evrov, namre&#269; niso &#382;eleli razkriti v kak&#353;ni sobi biva, kaj bo na njegovem jedilniku in podobno. &#352;telcerjeva je sicer navedla, da so za nerazkrivanje zasebnih informacij prosili v dalajlamovem uradu. Spomladi leta 2010, ko je Tenzin Gyatso prvi&#269; obiskal Maribor, so v pet zvezdi&#269;nem Habakuku, kjer je tedaj bival, povedali, da je Tibetanec skromen in nima posebnih zahtev, da pa ima rad zgodnji zajtrk in da si v sobi &#382;eli veliko peciva in &#269;aja. Na jedilniku se je tedaj zna&#353;la tudi govedina, saj dalajlama zaradi zdravstvenih razlogov u&#382;iva tudi meso, po tibetanskem nauku pa menihi ne smejo zavrniti ponujene hrane. 
Ve&#269; v &#269;etrtkovi tiskani izdaji Ve&#269;era. 
]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 15:09:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>Jasmina Cehnar</dc:creator>
<category>Slovenija</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784608</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784608</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784608</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_150310-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>Prijeli naro&#269;nika oro&#382;ja, Beograj&#269;ana, &#382;ive&#269;ega v Parizu</title>
<description>Mo&#382;je v modrem bodo k zgodbi o uspehu, ko so pretekli teden v najbolj obse&#382;ni akciji v zgodovini Slovenije, kriminalni zdru&#382;bi zasegli 35 kilogramov raznovrstne droge ter oro&#382;je, pripisali &#353;e prijetje naro&#269;nika voja&#353;kega oro&#382;ja in eksploziva. Kot poro&#269;a &#269;asnik Delo, gre za Beograj&#269;ana Veliborja Popovi&#263;a, z vzdevkom Pop, rojenega v &#268;rni gori, &#382;ivi pa v francoski prestolnici...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_150310-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />Mo&#382;je v modrem bodo k zgodbi o uspehu, ko so pretekli teden v najbolj obse&#382;ni akciji v zgodovini Slovenije, kriminalni zdru&#382;bi zasegli 35 kilogramov raznovrstne droge ter oro&#382;je, pripisali &#353;e prijetje naro&#269;nika voja&#353;kega oro&#382;ja in eksploziva. Kot poro&#269;a &#269;asnik Delo, gre za Beograj&#269;ana Veliborja Popovi&#263;a, z vzdevkom Pop, rojenega v &#268;rni gori, &#382;ivi pa v francoski prestolnici. Njegovo gibanje na prostem so v torek prekinili gorenjski kriminalisti na Kokrici pri Kranju.Policisti predvidevajo, da je bilo oro&#382;je namenjeno za teroristi&#269;ne namene. Popovi&#263; naj bi bil naro&#269;il voja&#353;ko oro&#382;je in eskplozivo. V Slovenijo pa so ga osumljenci pripeljali iz Bosne in Hercegovine, ga skladi&#353;&#269;ili v Spodnjih Bitnjah, nato ga je 35-letnik (&#353;lo naj bi za Deniala Stojanovi&#263;a) odpeljal proti Cannesu. A na poti so ga sredi lanskega novembra ustavili Italijani in v kombiju odkrili 17 avtomatskih pu&#353;k, tudi ostrostrelko z daljnogledom in du&#353;ilcem, 19 pi&#353;tol, ve&#269; kot 700 nabojev in 4,3 kilograma plasti&#269;nega eksploziva. 
Ve&#269; v jutri&#353;nji tiskani izdaji Ve&#269;era.
]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 15:03:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>Tina Recek</dc:creator>
<category>&#268;rna kronika</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784606</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784606</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784606</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_145727-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>Maribor energetsko u&#269;inkovitej&#353;i</title>
<description>Mariborska ob&#269;ina je energetsko vse bolj u&#269;inkovita. Podatki Energetske agencije za Podravje (EnergaP) ka&#382;ejo, da se je poraba elektri&#269;ne energije v primerjavi z letom 2010 zmanj&#353;ala za 13,02 odstotka, energije za ogrevanje za 19,3, posledi&#269;no pa so se za 15,59 odstotkov oziroma skoraj 5,5 ton zmanj&#353;ale tudi emisije ogljikovega dioksida (CO2)...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_145727-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />Mariborska ob&#269;ina je energetsko vse bolj u&#269;inkovita. Podatki Energetske agencije za Podravje (EnergaP) ka&#382;ejo, da se je poraba elektri&#269;ne energije v primerjavi z letom 2010 zmanj&#353;ala za 13,02 odstotka, energije za ogrevanje za 19,3, posledi&#269;no pa so se za 15,59 odstotkov oziroma skoraj 5,5 ton zmanj&#353;ale tudi emisije ogljikovega dioksida (CO2). Po podatkih EnergaPa je ugodnej&#353;a tudi struktura posameznih uporabljenih energentov. V primerjavi z letom poprej se je namre&#269; lani zmanj&#353;ala poraba kurilnega olja, uteko&#269;injenega naftnega plina kot najdra&#382;jega energenta in premoga, ve&#269;ja pa je bila poraba zemeljskega plina in peletov, kot tudi &#353;tevilo priklopov na daljinsko ogrevanje. Najve&#269; pozornosti glede porabe energije namerava ob&#269;ina v prihodnje sicer namenjati vrtcem, saj jih je ve&#269;ina monta&#382;nih in energetsko izjemno potratnih, celo bolj, kot nekatere do dvakrat starej&#353;e &#353;ole. Ve&#269;ina jih je celo tako slabo grajenih, da trenutno ni najbolj jasno, ali jih je bolje podreti in zgraditi nove, ali pa jih obnoviti. V EnergaPu sicer &#382;elijo, da bi vrtce in &#353;ole do leta 2020 energetsko sanirali do te mere, da ne bi porabile ve&#269; kot 80 kWh/m2 na leto, kar je sicer zadovoljiva poraba za stare stavbe, ki niso celovito obnovljene. 
Podrobnosti preberite v jutri&#353;nji tiskani izdaji &#269;asnika Ve&#269;er.
]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 14:58:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>Igor Selan</dc:creator>
<category>Slovenija</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784602</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784602</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784602</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_kosir-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>Oboro&#382;en rop trafike v Mariboru</title>
<description>Mlaj&#353;i mo&#353;ki je v torek malo pred pol deseto uro zve&#269;er vstopil v trafiko na Gosposvetski cesti v Mariboru, v uslu&#382;benko uperil pi&#353;tolo in zahteval denar. Uslu&#382;benka mu je izro&#269;ila 550 evrov, neznanec pa je zbe&#382;al v neznano smer, so sporo&#269;ili iz Policije uprave (PU) Maribor...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_kosir-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />Mlaj&#353;i mo&#353;ki je v torek malo pred pol deseto uro zve&#269;er vstopil v trafiko na Gosposvetski cesti v Mariboru, v uslu&#382;benko uperil pi&#353;tolo in zahteval denar. Uslu&#382;benka mu je izro&#269;ila 550 evrov, neznanec pa je zbe&#382;al v neznano smer, so sporo&#269;ili iz Policije uprave (PU) Maribor.Po prvih podatkih policije gre za mo&#353;kega, starega okoli 16 let in visokega okoli 160 centimetrov. Je suhe postave, oble&#269;en je bil v temne hla&#269;e in temno jakno s kapuco. &#268;ez obraz, vse do o&#269;i je imel zvezano &#269;rno-belo ruto z motivi lobanj, so &#353;e sporo&#269;ili iz PU Maribor.]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 14:56:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>sta</dc:creator>
<category>&#268;rna kronika</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784600</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784600</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784600</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_rav4-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>Metal Ravne z razvojno naravnano pridobitvijo</title>
<description>V Metalu Ravne so danes predali namenu novo napravo za pretaljevanje jekla pod &#382;lindo, s katero je osrednja koro&#353;ka jeklarska dru&#382;ba v skupini SIJ &amp;#8211; Slovenska industrija jekla zaokro&#382;ila zajeten investicijski cikel, s pomo&#269;jo katerega se osredoto&#269;a na proizvodnjo kakovostnih jekel vi&#353;jega cenovnega razreda...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_rav4-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />V Metalu Ravne so danes predali namenu novo napravo za pretaljevanje jekla pod &#382;lindo, s katero je osrednja koro&#353;ka jeklarska dru&#382;ba v skupini SIJ &amp;#8211; Slovenska industrija jekla zaokro&#382;ila zajeten investicijski cikel, s pomo&#269;jo katerega se osredoto&#269;a na proizvodnjo kakovostnih jekel vi&#353;jega cenovnega razreda. Nova naprava, ki jo kratko imenujejo EP&#381;, bo omogo&#269;ila proizvodnjo &#269;istih in kakovostnih jekel in bolj&#353;e preoblikovalne ter mehanske in tehnolo&#353;ke lastnosti jekla. V zadnjih petih letih sov Metalu za nalo&#382;be namenili okoli 110 milijonov evrov, kar je pribli&#382;no tretjina vlaganj vseh vlaganj v skupini SIJ v tem obdobju. Skupina SIJ je imela lani okoli 770 milijonov evrov prihodkov in17,12 milijona evrov &#269;istega dobi&#269;ka, kar je &#353;tirikrat ve&#269; kot leta 2010, kar je poudaril tudi predsednik uprave SIJ Tibor &#352;imonka, ki je ob zahtevnih razmerah izpostavil predvsem visoke cene surovin. Velik pomen vlaganj in razvoja je pripisal ruskemu lastniku in njegovi podpori, pa tudi vlogi dr&#382;ave pri odlo&#269;itvi za prodajo ve&#269;inskega dele&#382;a. Premier Janez Jan&#353;a pa je izpostavil pomen uspe&#353;nih dru&#382;b, kakr&#353;na je Metal Ravne in celotna skupina SIJ, odgovori v krizi pa so po njegovi oceni nadpovpre&#269;nost, kakovost, iskanje tr&#382;nih ni&#353;, kon&#269;ni rezultat pa plod vseh zaposlenih in znanja.Ve&#269; preberite v jutri&#353;nji tiskani izdaji &#269;asnika Ve&#269;er
]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 14:48:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>Petra Lesjak Tu&#353;ek</dc:creator>
<category>Slovenija</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784588</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784588</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784588</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_141804-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>Zaradi var&#269;evalnih ukrepov ogro&#382;ene Se&#269;oveljske soline</title>
<description>Prekinitev financiranja vladnega sanacijskega programa za odpravo posledic &#353;kode na Se&#269;oveljskih in Strunjanskih solinah postavlja pod vpra&#353;aj uspe&#353;no izvedbo projekta Mansalt, ki v okviru evropskega programa LIFE+ poteka v Se&#269;oveljskah solinah. Na to so v krajinskem parku Se&#269;oveljske soline opozorili ob dana&#353;nji predstavitvi projekta...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_141804-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />Prekinitev financiranja vladnega sanacijskega programa za odpravo posledic &#353;kode na Se&#269;oveljskih in Strunjanskih solinah postavlja pod vpra&#353;aj uspe&#353;no izvedbo projekta Mansalt, ki v okviru evropskega programa LIFE+ poteka v Se&#269;oveljskah solinah. Na to so v krajinskem parku Se&#269;oveljske soline opozorili ob dana&#353;nji predstavitvi projekta.Projekt Mansalt- &#268;lovek in narava v Se&#269;oveljskih solinah, je namenjen dolgoro&#269;nemu ohranjanju biotske raznovrstnosti na obmo&#269;ju, je pojasnil vodja krajinskega parka Se&#269;oveljske soline Andrej Sovinc. Do zdaj so v okviru projekta obnovili 650 metrov nasipov ob kanalih, zgradili 250 metrov dolg skalomet v tradicionalnih tehnikah in izkopali 1500 metrov robnih jarkov, ki omogo&#269;ajo morskim rastlinam in &#382;ivalim v bazenih ve&#269; do kisika, hrane in svetlobe.Dobrih sedem milijonov evrov vreden projekt v pribli&#382;no 50 odstotkih financira EU v okviru programa LIFE+, dobre tri milijone evrov prispeva k izvedbi dr&#382;ava, 300.000 evrov Telekom Slovenije, 210.000 evrov pa upravljavec solin, podjetje Soline.Te&#382;ava je po besedah direktorja podjetja Soline Alojza Jurjeca predvsem, ker se nekatera dela iz omenjenega projekta navezujejo na uspe&#353;no izvedbo leta 2010 sprejetega vladnega sanacijskega programa za odpravo posledic &#353;kode v solinah.Vlada se je v okviru omenjenega programa obvezala, da bo v odpravo posledic &#353;kode v Se&#269;oveljskih in Strunjanskih solinah vlo&#382;ila dobrih 17 milijonov evrov, zaradi var&#269;evalnih ukrepov pa je financiranje za minulo in leto&#353;nje leto v vi&#353;ini &#353;tirih milijonov evrov zamrznila oziroma z rebalansom programa &#269;asovno podalj&#353;ala.Uspe&#353;na izvedba projekta Mansalt je vezana tudi na uspe&#353;no izveden sanacijski program, opozarjajo predstavniki krajinskega parka Se&#269;oveljske soline in podjetja Soline. &#268;e Slovenija svoje obveznosti v okviru izvedbe sanacijskega programa ne bo izpolnila, bi po mnenju Sovinca v najbolj &#269;rnem scenariju EU od podjetja Soline lahko celo zahtevala vra&#269;ilo evropskih sredstev.Prekinitev financiranja sanacijskega programa pomeni po besedah Sovinca za soline toliko ve&#269;jo &#353;kodo, ker gre za okolje, ki potrebuje zaradi svoje specifi&#269;nosti nenehno vzdr&#382;evanje. Morska voda namre&#269; neprestano deluje na podporne zidove, je pojasnil Sovinec, ki je prepri&#269;an, da Se&#269;oveljske soline ponovitve stanja iz leta 2002 ne bodo pre&#382;ivele.Po mnenju Ervina Vivode z ministrstva za kmetijstvo in okolje bi bilo treba nekatere ukrepe, ki jih predvideva sanacijski program, sicer izvesti v celoti, sicer ukrepi iz projekta Mansalt ne bodo imeli pravega u&#269;inka oziroma bo njihov u&#269;inek celo izni&#269;en.Sovinec je ob tem spomnil &#353;e na pozitivne rezultate, ki jih &#382;e ka&#382;e projekt Mansalt. V krajinskem parku bele&#382;ijo porast &#353;tevila gnezde&#269;ih parov vseh klju&#269;nih, za soline zna&#269;ilnih vrst ptic, &#353;tevilo obiskovalcev parka je z 8000 poraslo na 45.000 letno, z obnovo nasipov pa se pove&#269;uje tudi poplavna varnost &#353;ir&#353;ega obmo&#269;ja solin do Se&#269;ovelj in letali&#353;&#269;a Portoro&#382;.V okviru projekta Mansalt skupno dela 49 ljudi, za potrebe projekta so v dru&#382;bi Soline na novo zaposlili 21 mladih iz lokalne skupnosti. Tudi zato, ker si jih &#382;elijo zdr&#382;ati, bodo po besedah Sovinca gotovo prijavili nov LIFE projekt za obdobje do leta 2020.]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 14:19:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>sta</dc:creator>
<category>Slovenija</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784585</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784585</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784585</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_kosir-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>Organiziral nezakonito priseljevanje iz Kosova</title>
<description>Novome&#353;ki policisti so po ve&#269;mese&#269;ni preiskavi danes aretirali 39-letnega samostojnega podjetnika, ki naj bi organiziral nezakonito priseljevanje iz Kosova. Ovadili ga bodo za 72 kaznivih dejanj ponarejanja poslovnih listin, prepovedanega prehajanja meje in overitve la&#382;nih vsebin...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_kosir-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />Novome&#353;ki policisti so po ve&#269;mese&#269;ni preiskavi danes aretirali 39-letnega samostojnega podjetnika, ki naj bi organiziral nezakonito priseljevanje iz Kosova. Ovadili ga bodo za 72 kaznivih dejanj ponarejanja poslovnih listin, prepovedanega prehajanja meje in overitve la&#382;nih vsebin.Kot je ugotovila skupina policistov, ki obravnava predvsem kazniva dejanja in prekr&#353;ke povezane z bivanjem in zaposlovanjem tujcev, je 39-letni osumljenec preko svojega podjetja z la&#382;nim prikazovanjem potreb po novih delavcih, na Zavod RS za zaposlovanje leta 2008 in 2009 vlagal pro&#353;nje za izdajo delovnih dovoljenj.Osumljenec je kot samostojni podjetnik sestavil, podpisal in potrdil najmanj 24 la&#382;nih pogodb o zaposlitvi. Na zavodu za zaposlovanje je overil la&#382;ne vsebine pogodb, &#269;eprav je vedel, da tujci dejansko ne bodo sklenili delovnega razmerja in opravljali dela. Na podlagi pridobljenih delovnih dovoljenj in podanih vlogah je upravna enota tujcem izdala dovoljenja za prebivanje, so sporo&#269;ili s Policijske uprave Novo mesto.Na ta na&#269;in je osumljenec najmanj 24 dr&#382;avljanom Kosova, ki brez vize oziroma dovoljenja za prebivanje ne morejo vstopiti v schengenski prostor, omogo&#269;il vstop na ozemlje Slovenije in prehod notranjih mej dr&#382;av &#269;lanic Evropske unije. Tujci so po prihodu v Slovenijo prijavili za&#269;asno prebivali&#353;&#269;e oziroma so pot nadaljevali v razli&#269;ne evropske dr&#382;ave, kot so Belgija, Nem&#269;ija, Francija in &#352;vica.Policisti so v sodelovanju s tujimi varnostnimi organi ugotovili tudi, da je bilo ve&#269; tujcev, ki jim je osumljenec omogo&#269;il vstop v dr&#382;ave Evropske unije, obravnavanih za kazniva dejanja tihotapljenja prepovedanih drog, ponarejanja listin in za &#353;tevilna premo&#382;enjska kazniva dejanja. Tujci so zato dlje &#269;asa pre&#382;iveli v avstrijskih, mad&#382;arskih in &#353;vicarskih zaporih. Nekatere so obravnavali tudi zaradi nezakonitega bivanja v EU in jim izrekli ve&#269;letne prepovedi vstopa na schengensko obmo&#269;je.Novome&#353;ki policisti so se s podobnim primerom ukvarjali &#382;e tudi v za&#269;etku leta. Marca so k preiskovalnemu sodniku privedli 45-letnega osumljenca 80 kaznivih dejanj, ki naj bi prav tako preko svojega podjetja organiziral nezakonito priseljevanje dr&#382;avljanov Kosova. Preiskovalni sodnik je za osumljenca odredil pripor.]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 14:06:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>sta</dc:creator>
<category>&#268;rna kronika</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784576</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784576</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784576</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_134020-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>Grki vnovi&#269; na volitve 17. junija</title>
<description>Nove pred&#269;asne parlamentarne volitve v Gr&#269;iji bodo 17. junija, so odlo&#269;ili na dana&#353;njem sre&#269;anju gr&#353;kega predsednika Karolosa Papuljasa s predstavniki najpomembnej&#353;ih gr&#353;kih strank. Do volitev bo Gr&#269;ijo vodila prehodna vlada pod vodstvom za&#269;asnega premiera Panajotisa Pikramenosa...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_134020-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />Nove pred&#269;asne parlamentarne volitve v Gr&#269;iji bodo 17. junija, so odlo&#269;ili na dana&#353;njem sre&#269;anju gr&#353;kega predsednika Karolosa Papuljasa s predstavniki najpomembnej&#353;ih gr&#353;kih strank. Do volitev bo Gr&#269;ijo vodila prehodna vlada pod vodstvom za&#269;asnega premiera Panajotisa Pikramenosa.Po besedah vodje gr&#353;kih komunistov Aleke Paparige so se na dana&#353;njem sre&#269;anju v Atenah med drugim dogovorili, da za&#269;asna vlada ne bo smela sprejemati nobenih mednarodno zavezujo&#269;ih odlo&#269;itev.Pred&#269;asne volitve so v skladu z gr&#353;ko zakonodajo nujne, ker so po volitvah 6. maja propadli vsi poskusi oblikovanja vlade. Zadnji neuspe&#353;en poskus je bilo torkovo sre&#269;anje predstavnikov strank pri predsedniku dr&#382;ave Karolosu Papuljasu.V &#269;etrtek se bo se&#353;el parlament, ki so ga Grki izvolili na volitvah 6. maja, vendar pa ga bodo najverjetneje &#382;e v petek ali soboto razpustili.Druge leto&#353;nje pred&#269;asne volitve v Gr&#269;iji bi lahko tudi odlo&#269;ile, ali bo Gr&#269;ija ostala v obmo&#269;ju evra. Zadnje javnomnenjske raziskave ka&#382;ejo, da bodo Grki junija najverjetneje najve&#269; glasov namenili levi&#269;arski stranki Siriza. Ta nasprotuje var&#269;evalnim ukrepom, ki jih je Gr&#269;ija sprejela v zameno za mednarodno finan&#269;no pomo&#269;.
]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 13:40:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>sta</dc:creator>
<category>Svet</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784568</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784568</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784568</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_125722-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>Strojanovi se &#353;e niso vrnili na svojo nekdanjo parcelo</title>
<description>Del dru&#382;ine Strojan se v torek kljub napovedim ni vrnil na svojo nekdanjo parcelo v Ambrus, kjer naj bi jih del dru&#382;ine &#382;e &#269;akal. Elka Strojan je tako pojasnila, da jih je v okolici Ambrusa 23 in &#269;akajo na preostale, ki se bodo iz Roj morda odpravili danes, saj da v torek "niso mogli"...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_125722-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />Del dru&#382;ine Strojan se v torek kljub napovedim ni vrnil na svojo nekdanjo parcelo v Ambrus, kjer naj bi jih del dru&#382;ine &#382;e &#269;akal. Elka Strojan je tako pojasnila, da jih je v okolici Ambrusa 23 in &#269;akajo na preostale, ki se bodo iz Roj morda odpravili danes, saj da v torek "niso mogli".Strojanovi so vrnitev v Ambrus napovedali, saj se ne strinjajo z izklopom elektrike zaradi neporavnanih ra&#269;unov. Strojanovi so ob menjavi parcel leta 2007 z dr&#382;avo sklenili tudi dogovor, da, dokler kot lastniki zemlje v Rojah ne bodo vpisani v zemlji&#353;ko knjigo in ne bo urejen prenos merilnega mesta za elektriko nanje, stro&#353;ek elektri&#269;ne energije pla&#269;uje dr&#382;ava, natan&#269;neje nekdanje ministrstvo za okolje in prostor.A na ministrstvu za kmetijstvo in okolje pojasnjujejo, da so odvetni&#353;ki dru&#382;bi &#268;eferin, ki je zastopala dru&#382;ino Strojan v &#269;asu podpisa menjalne pogodbe, poslali dopis, da morajo solastniki iz dru&#382;ine Strojan, glede na to, da so na podlagi pravnomo&#269;nega sklepa o vpisu nepremi&#269;nin postali lastniki nepremi&#269;nin v Rojah, urediti prenos merilnega mesta za elektri&#269;no energijo in prenos odjemnega mesta za vodo. Kdaj se je to zgodilo, &#353;e niso pojasnili, dodali pa so, da je bil za vodo prenos urejen, in jo dru&#382;ina tudi pla&#269;uje, za elektriko pa ne.Strojanovi pojasnjujejo, da polo&#382;nice za elektriko do njih niso prihajale sproti, temve&#269; so prihajale &#353;e na ministrstvo. Polo&#382;nic pa naj bi se sedaj nabralo za ve&#269; kot tiso&#269; evrov, &#269;esar pa Strojanovi ne bodo zmogli pla&#269;ati, saj, kot so povedali, &#382;ivijo od socialne podpore. In &#269;e do dogovora ne pride, dru&#382;ina pa bo ostala brez elektrike, se nameravajo Strojanovi, kot so napovedali, vrniti v Ambrus na nezazidljivo parcelo, kjer so v&#269;asih &#382;iveli v bivali&#353;&#269;ih, ki jim jih je dr&#382;ava, ker so bila zgrajena na &#269;rno, poru&#353;ila.]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 12:57:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>sta</dc:creator>
<category>Slovenija</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784561</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784561</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784561</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_122705-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>Znana je odlo&#269;itev in&#353;pektorata RS za notranje zadeve</title>
<description>RTV Slovenija je prejela odlo&#269;itev In&#353;pektorata RS za notranje zadeve glede neposrednega prenosa oddaje ''Podelitev nagrad Viktorji 2011'', ki je bila na sporedu 17. marca letos na 1. programu Televizije Slovenija. Gostitelji ve&#269;era so po mnenju In&#353;pektorata v oddaji kr&#353;ili Pravila RTV Slovenija za izrabo programskega &#269;asa za predstavitev mnenj o vpra&#353;anju zakonodajnega referenduma in s tem Zakon o volilni in referendumski kampanji...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_122705-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />RTV Slovenija je prejela odlo&#269;itev In&#353;pektorata RS za notranje zadeve glede neposrednega prenosa oddaje ''Podelitev nagrad Viktorji 2011'', ki je bila na sporedu 17. marca letos na 1. programu Televizije Slovenija. Gostitelji ve&#269;era so po mnenju In&#353;pektorata v oddaji kr&#353;ili Pravila RTV Slovenija za izrabo programskega &#269;asa za predstavitev mnenj o vpra&#353;anju zakonodajnega referenduma in s tem Zakon o volilni in referendumski kampanji. In&#353;pektorat je odlo&#269;il, da RTV Slovenija in odgovorni osebi mag. Marku Filliju izre&#269;e zgolj opomin, &#269;eprav je za tovrstno kr&#353;itev predvidena tudi globa, saj je ugotovil, da je bil prekr&#353;ek storjen v takih okoli&#353;&#269;inah, ki niso omogo&#269;ale takoj&#353;njega ukrepanja. RTV Slovenija je namre&#269; &#382;e pred oddajo opozarjala, da se v oddaji ne smejo izvajati dejanja referendumske kampanje za glasovanje na zakonodajnem referendumu o Dru&#382;inskem zakoniku, &#269;esar pa avtorji in izvajalci, ki so sodelovali v oddaji, niso upo&#353;tevali. Ker smo oddajo prena&#353;ali v &#382;ivo, RTV Slovenija ni imela instrumentov, s katerimi bi lahko prepre&#269;ila izvajanja, ki niso bila skladna s scenarijem, dogovorom in Pravili RTV Slovenija.&amp;nbsp; izreku zgolj opomina je nedvomno pripomogla tudi pravilna odlo&#269;itev vodstva RTV Slovenija, da posnetka prireditve ne bo predvajala v okviru ponovitev oddaj, do njega pa je bilo ponovno mogo&#269;e dostopati prek avdio/video arhiva na spletni strani www.rtvslo.si &#353;ele po kon&#269;ani referendumski kampanji. Vodstvo RTV Slovenija je v izjavi za javnost 18. marca 2012 zapisalo, da je bila ''Podelitev nagrad Viktorji 2011'' kljub dogovorom med TV Slovenija, ki je podelitev zgolj prena&#353;ala, in revijo Stop, glavnim in edinim organizatorjem po vsebinski, produkcijski in finan&#269;ni plati, neprimerno izrabljena za politi&#269;no opredeljevanje in agitacijo. Vodstvo je takrat ocenilo, da gre za nedopustno zlorabo &#382;ivega prenosa prireditve, ki ni potekala skladno s scenarijem, danim TV Slovenija na vpogled pred prireditvijo, in ob tem izrazilo ob&#382;alovanje, da se je prireditev, ki je bila v vseh teh letih v prvi vrsti namenjena pregledu in ocenjevanju medijskih dose&#382;kov, sprevrgla v njuno nasprotje in s tem zlorabila vlogo javnega servisa, ki jo po zakonu izvaja javni zavod RTV Slovenija.
]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 12:28:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>Spletno uredni&#353;tvo</dc:creator>
<category>Slovenija</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784560</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784560</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784560</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_04_140286_03_0203_01_copy-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>Vojna na Pacifiku - kamikaze</title>
<description>Beseda kamikaze pomeni &amp;raquo;bo&#382;ji veter&amp;laquo; in je prvotno ozna&#269;evala tajfune, ki so v 13. stoletju uni&#269;ili sovra&#382;no mongolsko ladjevje, na poti proti Japonski. Leta 1944 so tako poimenovali samomorilske pilote, ki so z letali strmoglavili na ameri&#353;ke ladje. Ve&#269; o tem preberite v reviji History Illustrated...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_04_140286_03_0203_01_copy-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />Beseda kamikaze pomeni &amp;raquo;bo&#382;ji veter&amp;laquo; in je prvotno ozna&#269;evala tajfune, ki so v 13. stoletju uni&#269;ili sovra&#382;no mongolsko ladjevje, na poti proti Japonski. Leta 1944 so tako poimenovali samomorilske pilote, ki so z letali strmoglavili na ameri&#353;ke ladje. Ve&#269; o tem preberite v reviji History Illustrated. &#381;e pri Va&#353;em prodajalcu &#269;asopisov.www.revija-history.si
]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 12:27:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>Spletno uredni&#353;tvo</dc:creator>
<category>Zanimivosti</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784559</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784559</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784559</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_121629-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>V petek tradicionalna Maturantska parada</title>
<description>V Ljubljani, mariboru&amp;nbsp;ter v nekaterih drugih slovenskih mestih bodo v petek ob 12. uri dijaki in dijakinje tradicionalno zaplesali na Maturantski paradi, ki jo organizira plesna &#353;ola Ur&#353;ka. Po besedah glavnega organizatorja Borisa Prokofjeva pri&#269;akujejo, da bo na celotni paradi, ki je organizirana tudi v tujini, hkrati plesalo okoli 30.000 ljudi...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_121629-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />V Ljubljani, mariboru&amp;nbsp;ter v nekaterih drugih slovenskih mestih bodo v petek ob 12. uri dijaki in dijakinje tradicionalno zaplesali na Maturantski paradi, ki jo organizira plesna &#353;ola Ur&#353;ka. Po besedah glavnega organizatorja Borisa Prokofjeva pri&#269;akujejo, da bo na celotni paradi, ki je organizirana tudi v tujini, hkrati plesalo okoli 30.000 ljudi.Prokofjev je povedal, da so v Ljubljano povabili dijake in dijakinje tudi iz nekaj drugih slovenskih mest. Poleg Slovenije bodo srednje&#353;olci med drugim plesali tudi v Srbiji, na Hrva&#353;kem, v Bosni in Hercegovini ter v Ukrajini.Na Maturantski paradi je v Sloveniji in tujini v enajstih letih plesalo 207.792 dijakov in dijakinj, Guinnessov rekord s so&#269;asnim plesanjem &#269;etvorke pa so postavili sedemkrat, je zapisano na spletni strani plesne &#353;ole Ur&#353;ka. Po besedah Prokofjeva letos niso na&#269;rtovali, da bi rekord prijavili. "Verjetno bomo postavili rekord po &#353;tevil&#269;nem stanju, nismo pa &#353;e prepri&#269;ani, da ga bomo uveljavljali," je pojasnil.V Ljubljani se bodo dijaki na Slovenski cesti zbrali ob 11. uri, kjer bo pred glavnim dogodkom &#353;e generalka. Po kon&#269;ani &#269;etvorki se bo ob 13. uri na Gospodarskem razstavi&#353;&#269;u za&#269;ela zabava. Za varnost bosta na prireditvi skrbeli varnostna slu&#382;ba in policija, ki bo udele&#382;ence spremljala skozi celo prireditev, je povedal Prokofjev.Maturantska parada plesne &#353;ole Ur&#353;ka bo letos potekala en teden pred uli&#269;no &#269;etvorko, ki jo v okviru projekta European Quadrille Dance Festival organizira Plesna zveza Slovenije (PZS). Na tej prireditvi bo prav tako ob 12. uri v dvajsetih slovenskih in v ve&#269; kot 30 mestih v sedmih evropskih dr&#382;avah zaplesalo najmanj 30.000 plesalcev, so v PZS zapisali v sporo&#269;ilu za javnost. Dodali so, da bo najbolj mno&#382;i&#269;na udele&#382;ba v Sloveniji v Mariboru, kjer bo okoli 2500 plesalcev.Moto leto&#353;nje prireditve PZS je jasen in odlo&#269;en ne alkoholu in prepovedanim drogam, je zapisano v sporo&#269;ilu za javnost. V vseh mestih, kjer bo prireditev potekala pod okriljem PZS, so lokalni soorganizatorji podpisali dogovor, da bo dogodek izpeljan dostojno in "brez after partyjev, ki bi lahko imeli za posledico prekomerno u&#382;ivanje alkohola in prepovedanih drog", so &#353;e sporo&#269;ili iz PZS.]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 12:16:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>sta</dc:creator>
<category>Slovenija</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784557</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784557</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784557</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_120645-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>&amp;#8220;Povsem nevtralen je lahko le Bog&amp;#8221;</title>
<description>Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je v&#269;eraj gostoval Adam Michnik, znani poljski zgodovinar, esejist, nekdanji disident in glavni urednik prvega neodvisnega poljskega &#269;asopisa in dnevnika z najvi&#353;jo naklado Gazeta Wyborcza. Zaradi svoje politi&#269;ne aktivnosti v 60. letih se je zna&#353;el tudi v zaporih Ljudske republike Poljske, ob vsem tem dogajanju pa mu je po besedah ljudi, ki ga dobro poznajo, vseskozi uspelo ohraniti izhodi&#353;&#269;no dr&#382;o, to je pripadnost politi&#269;ni levici in obenem kriti&#269;no distanco do levice in desnice...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_120645-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je v&#269;eraj gostoval Adam Michnik, znani poljski zgodovinar, esejist, nekdanji disident in glavni urednik prvega neodvisnega poljskega &#269;asopisa in dnevnika z najvi&#353;jo naklado Gazeta Wyborcza. Zaradi svoje politi&#269;ne aktivnosti v 60. letih se je zna&#353;el tudi v zaporih Ljudske republike Poljske, ob vsem tem dogajanju pa mu je po besedah ljudi, ki ga dobro poznajo, vseskozi uspelo ohraniti izhodi&#353;&#269;no dr&#382;o, to je pripadnost politi&#269;ni levici in obenem kriti&#269;no distanco do levice in desnice. "&#268;e je nekdo &#353;portni novinar, potem je lahko ideolo&#353;ko nevtralen. Mislim, da je popolnoma nevtralen le gospod Bog. Povsem nevtralen je telefonski imenik, morebiti tudi kuharska knjiga. Na&#353;e bralce zanima, kaj mislimo o lustraciji ali o teoriji, da je bila nesre&#269;a v Smolensku napad. Na&#353;i bralci to &#382;elijo in pri&#269;akujejo," je Michnik dejal na vpra&#353;anje, ali je sploh mogo&#269;e, da je novinar ideolo&#353;ko nevtralen. "Na Poljskem je zelo te&#382;ko biti oblasti privr&#382;en &#269;asopis. Menimo, da imamo trenutno optimalno vlado, jih pa tudi kritiziramo. O&#269;itek, da ima nekdo politi&#269;na prepri&#269;anja, ni utemeljen o&#269;itek. Tak&#353;en bo, dokler mi ne bo nekdo rekel, da &#382;aljivo obve&#353;&#269;am javnost. Do takrat pa lahko &#353;e vedno kriti&#269;no razmi&#353;ljam."&amp;nbsp; Michnik se v svoji knjigi Iskanje izgubljenega smisla, ki je nedolgo nazaj iz&#353;la v sloven&#353;&#269;ini, kriti&#269;no odziva na aktualna vpra&#353;anja dru&#382;benega &#382;ivljenja predvsem v Srednji in Vzhodni Evropi ter posega v ko&#269;jiva dru&#382;bena in moralna vpra&#353;anja tranzicije. V svoji knjigi obravnava vpra&#353;anje revolucionarnega nasilja, idealiste, ki se pripravljajo na revolucijo in o ljudeh, ki sem jim pridru&#382;ijo. Dolo&#269;ena vpra&#353;anja tako tudi danes vedno bolj pridobivajo na aktualnosti, tudi kar zadeva trenutno dogajanje v Sloveniji. .&amp;#8220;To knjigo sem napisal v posebnem zgodovinskem trenutku, ko so moji dr&#382;avi vladale tri stranke, postkomunisti&#269;na, Samoobramba in potfa&#353;isti&#269;na Liga poljskih dru&#382;in. Spadal sem med tiste ljudi, ki so se bali te koalicije in ki so menili, da lahko to privede do izolacije Poljske, v putizem pod druga&#269;nimi gesli. Prelomljeno je bilo na&#269;elo dr&#382;ave, ki temelji na toleranci, pluralizmu.&amp;#8221;V knjigi je zajeta refleksija v zvezi s tem, kaj se dogaja z revolucijo. V prvi fazi gre pri revoluciji po besedah Michnika za boj za svobodo, v drugi za boj za oblast. &amp;#8220;Na to sem &#382;elel gledati izven dogodkov, v katere sem bil sam vpleten, zato sem pogledal na vidik Francoske revolucije. Skozi to prizmo pa sem &#382;elel pogledati na dana&#353;nje dogodke.&amp;#8221;Prvi signal tega je bila Gruzija v 90. letih, ko je na demokrati&#269;nih volitvah zmagal disident, dr&#382;avo pa preoblikoval v diktatorsko dr&#382;avo. "Vsi &#269;asopisi so takrat zgledali kot iz &#269;asa bolj&#353;evizma."Kot poudarja, je bil nasprotnik lustracije, ker je menil, da se mora, ko se diktatura zaklju&#269;i, raz&#353;iriti tabor privr&#382;encev demokracije &amp;#8211; Poljska bi morala biti za vse. &#352;video: michnik.flv]Snemalec: Marko Kova&#269;evi&#269;
]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 12:08:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>Laura &#352;traser</dc:creator>
<category>Slovenija</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784554</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784554</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784554</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_electro1-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>5. rojstni dan slovenskega elektronskega spektakla</title>
<description>Na Gospodarskem razstavi&#353;&#269;u v Ljubljani se bo v petek, 18. maja, odvil eden najve&#269;jih slovenskih elektronskih dogodkov, Electronic Carnival, ki bo letos svoj peti rojstni dan praznoval prav v slovenski prestolnici. Poslu&#353;alcem obljubljajo ultimativni dvoranski dogodek z izjemno kombinacijo izbranih glasbenih gostov, odli&#269;ne elektronske glasbe in naelektrenega...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_electro1-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />Na Gospodarskem razstavi&#353;&#269;u v Ljubljani se bo v petek, 18. maja, odvil eden najve&#269;jih slovenskih elektronskih dogodkov, Electronic Carnival, ki bo letos svoj peti rojstni dan praznoval prav v slovenski prestolnici. Poslu&#353;alcem obljubljajo ultimativni dvoranski dogodek z izjemno kombinacijo izbranih glasbenih gostov, odli&#269;ne elektronske glasbe in naelektrenega. Electronic Carnival&amp;nbsp; je svojo premiero do&#382;ivel v popolnoma razprodani dvorani v Mariboru leta 2008 in uspehe vrstil leto za letom. Tudi na lanskoletnem dogodku je marsikateri obiskovalec ostal pred vrati do zadnjega koti&#269;ka polnega Gospodarskega razstavi&#353;&#269;a. Kot je za vsak Carnival zna&#269;ilno, bo tudi tokrat ve&#269;er odet v tan&#269;ico misterije, kar pa zagotovo vemo je to, da se bodo na &#269;astni obletnici predstavili vrhunski DJi. Med njimi tudi eden izmed najbolj&#353;ih dj-ev na svetu &amp;#8211; SANDER VAN DOORN, ljubljenca slovenskega ob&#269;instva THE SHAPESHIFTERS, premierno bo v Sloveniji nastopil FRITZ KALKBRENNER ter vrsta drugih imen med katerimi je tudi doma&#269;i virtuoz z zavidljivo strmo vzpenjajo&#269;o se kariero &amp;#8211; BELTEK.Omenjeni dogodek torej ponuja odli&#269;no elektronsko glasbo, spro&#353;&#269;eno plesno vzdu&#353;je in dru&#382;enje z svetovno priznanimi DJi , zato pohitite z nakupi vstopnic (stanejo 21 evrov) saj je njihovo &#353;tevilo zaradi produkcije dogodka strogo omejeno.]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 11:56:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>(d&#382;)</dc:creator>
<category>Zanimivosti</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784553</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784553</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784553</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_brena1-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>INTERVJU Lepa Brena: Neko&#269; bi imela dom na Bledu</title>
<description>Lepa Brena. Fahreta Jahi&#263; &#381;ivojinovi&#263; se po treh letih vra&#269;a na slovenski glasbeni oder. Obljublja, da bo tokrat vse druga&#269;e. Pred 51-imi leti se je rodila v Bosni in Hercegovini, zdaj je doma v Beogradu. Monte Carlu in na Floridi. Neko&#269; si &#382;eli dom ustvariti &#353;e na Bledu...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_brena1-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />Lepa Brena. Fahreta Jahi&#263; &#381;ivojinovi&#263; se po treh letih vra&#269;a na slovenski glasbeni oder. Obljublja, da bo tokrat vse druga&#269;e. Pred 51-imi leti se je rodila v Bosni in Hercegovini, zdaj je doma v Beogradu. Monte Carlu in na Floridi. Neko&#269; si &#382;eli dom ustvariti &#353;e na Bledu.

Od kod ime Lepa Brena?
No, to ime je pa pri&#353;lo povsem po naklju&#269;ju. V otro&#353;tvu sem igrala ko&#353;arko. Vendar &#353;porta nisem trenirala predvsem zato, da bi se razvila v vrhunsko &#353;portnico. Bilo pa je v tistih &#269;asih povsem obi&#269;ajno, da se otrok aktivno ukvarja z nekim &#353;portom. Jaz sem si izbrala ko&#353;arko. Ostala dekleta, ki pa so v ekipi trenirala z mano pa so imela kratka imena. Potem pa se je na&#353; trener odlo&#269;il, da se mu zdi &#269;isto predolgo, da me kli&#269;e Fahreta in da me bo raje klical kar Brena. Meni to ime takrat niti ni bilo v&#353;e&#269;, niti me pa nih&#269;e ni vpra&#353;al, &#269;e se strinjam, da me tako kli&#269;ejo. Sploh pa takrat niti nisem razmi&#353;ljala, kako bi &#382;elela da me kli&#269;ejo drugi. Ali bi mi bilo na primer v&#353;e&#269;, &#269;e bi me klicali Klavdija (smeh). Nih&#269;e pa niti ne razmi&#353;lja, kako lahko nek nadimek za otroka v teh letih deluje kasneje. Zelo hitro in rado se zgodi, da se nekega otroka zgodaj poimenuje Debeli. In tak nadimek, ki ga je dobil od kogarkoli v otro&#353;tvu, otroka spremlja obi&#269;ajno celo &#382;ivljenje. In vem, da takrat, ko so mene poimenovali Brena, sem si po&#353;teno oddahnila. Joj, samo da mi niso dali &#269;esa groznega (smeh).

Kdaj pa so vas poimenovali Brena?
Nekje okoli&amp;nbsp;17-ega leta. In nadimek se me je seveda prijel. Zato sem tudi peti in nastopati za&#269;ela kot Lepa Brena (smeh).

Kako pa je sploh pri&#353;lo do tega, da ste za&#269;eli peti?
Moja babica, mama moje mame, je bila za petje izjemno nadarjena. Obo&#382;evala je glasbo. Moj dedek je ob tem neko&#269;, ko je od&#353;el na Dunaj, kupil tam harmoniko zanjo in gramofon. Tako je neprestano poslu&#353;ala dunajske val&#269;ke in glasbo, ki je bila takrat, to je pred za&#269;etkom druge svetovne vojne, popularna. Na&#353;o glasbo pa je tako obo&#382;evala, da se je ve&#269;ino teh pesmi nau&#269;ila sama in jo igrala na harmoniko. Babi&#269;ino nadarjenost in posluh pa je podedovala moja mama. Ona si je prepevala od zgodnjega jutra in to pri vseh vsakodnevnih opravilih. Medtem, ko nam je kuhala, je na primer pela. In to zelo lepo. Jaz sem pa nato za&#269;ela peti v petem razredu osnovne &#353;ole. Najprej v pevskem zboru. In v tem zboru sem bila najve&#269;ja med vsem in izjemno nemirna. Zato me je nekega dne profesorica glasbene vzgoje poslala ven iz razreda, kjer smo vadili. Potem pa mi je predlagala, da na enem od naslednjih pevskih festivalov v na&#353;em kraju nastopim sama, kot samostojna pevka. V tistih &#269;asih smo imeli &#353;e veliko strahospo&#353;tovanje do u&#269;iteljev. In jaz sem, iz tega strahu pred profesorico, pristala na to. V tistem &#269;asu je bila vedno bolj popularna glasbena skupina Indexi, zato sem izbrala njihovo pesem za nastop. Mami mi je se&#353;ila obleko. Pravzaprav je enako obleko se&#353;ila meni, moji sestri in &#353;e sebi. To je bilo takrat moderno (smeh). In na tem festivalu sem jaz zmagala (smeh). Takrat sem se v to nastopanje enostavno zaljubila. V&#353;e&#269; mi je bilo kako me ob&#269;instvo gleda in da jim je v&#353;e&#269; to, kar pojem. No, potem se na tem festivalu &#353;e nastopala. Do nekje mojega 19-ega leta (smeh). Nastopala sem z lokalnimi popularnimi pesmimi.

Kje pa ste potem nadaljevali z nastopanji?
Takrat sem potem od&#353;la &#353;tudirat turizem na fakulteto v Beograd. In zdi se mi, da sem v prvih &#353;estih mesecih, ko sem pri&#353;la tja, izjemno dozorela, odrasla. &#381;ivela sem sam in niti nisem imela dovolj denarja. &#352;e za hrano ne. Takrat sem zato &#353;ele dobro dojela, kaj pomeni imeti dom, dru&#382;ino, neko varno zavetje. Da ve&#353;, da te nekje &#269;aka toplo kosilo, ve&#269;erja. Jaz sem v tistega pol leta pojedla toliko suhega kruha, margarine in jogurta, da teh treh stvari &#353;e danes ne jem (smeh). Potem sem se vrnila domov. In spet slu&#269;ajno sre&#269;ala skupino Sladki greh. Prav zaradi tistih &#353;estih mesecih v Beogradu sem dojela, da &#269;e &#382;elim v &#382;ivljenju nekaj ustvariti, moram v svojem &#382;ivljenju nekaj spremeniti. In takrat sem tudi dojela, da bi lahko s petjem in nastopanjem zaslu&#382;ila dovolj za varen &#353;tudij in toliko, da star&#353;em ne bi bilo ve&#269; potrebno finan&#269;no skrbeti zame. Resni&#269;no se &#269;udim tem novim generacijam mladih, ki &#382;ivijo neskon&#269;no dolgo pod streho, na ple&#269;ih in na ra&#269;un svojih star&#353;ev. Jaz sem izjemno cenila svoje sovrstnike, ki so hkrati &#353;tudirali, in to po mo&#382;nosti &#353;e izjemno uspe&#353;no, ter tudi delali in tako slu&#382;ili svoj denar. Mislim namre&#269;, da &#269;lovek povsem druga&#269;e razume &#382;ivljenje, ko hodi sam v slu&#382;bo in slu&#382;i svoj denar. Od nekdaj sem prepri&#269;ana, da bi morali mladi za&#269;eti delati pri 16-em letu. Ob rednem &#353;olanju seveda. Tako se pa danes najprej &#353;olajo na osnovni &#353;oli, potem srednji in &#353;e na fakultetah. Ko pa diplomirajo se pa spomnijo, da zdaj bi za za&#269;etek nekaj malega delali. To mislim, da ne more ve&#269; potekati tako. In zato sem tudi prepri&#269;ano, da je moje odra&#353;&#269;anje potekalo povsem normalno. &#381;ivljenje me je vedno samo usmerjalo na pravo pot in ob tem sem se vedno nau&#269;ila in odlo&#269;ila za neke dobre odlo&#269;itve. Da je potrebno v &#382;ivljenju delati. Pri tem pa imam neizmerno sre&#269;o, da sem se odlo&#269;ila za delo, ki ga obo&#382;ujem. 

Kaj pa je za vas najve&#269;ji greh v &#382;ivljenju?
Kadar pojem veliko in popijem &#353;e ve&#269;, potem pa le&#382;em na kav&#269; (smeh). In od preve&#269; hrane in preve&#269; pija&#269;e se vedno po&#269;utim slabo. Zavedam se, da si delam vse prej kot uslugo s slabim, nezdravim prehranjevanjem. Starej&#353;a kot sem, slab&#353;e tak&#353;na hrana vpliva na moje telo. Lani sem imela prilo&#382;nost, da sem bila na Tajskem, kjer sem &#353;la &#269;ez nekaj dnevno o&#269;i&#353;&#269;evalno terapijo telesa. Jedla sem samo navadno zelenjavno juho. Brez kakr&#353;nihkoli za&#269;imb. Le zelenjava je bila vr&#382;ena v vrelo vodo. Postopoma pa &#353;e majhen 150 gramov te&#382;ak kos ribe dnevno. Za zajtrk pa samo solate ves &#269;as. Vsako jutro od pol osmih do desetih pa sem delala tudi vaje iz joge. In pri tem sem, vsaki&#269; ko sem bila &#269;isto prepri&#269;ana, da sem &#269;isto pre&#353;ibka, sestradana in povsem brez energije, dojela, da je &#269;love&#353;ki organizem sami pravzaprav uni&#269;ujemo dnevno z vso to slabo hrano, ki jo me&#269;emo vase kar tako, skoraj mimogrede. Vsa ta presladka in premastna hrana, ki jo pojemo je najve&#269;je in najhuj&#353;i strup za na&#353;e telo. In na Tajskem sem se, po vsej tej tisti redki hrani, po&#269;utila zares dobro, zdravo in celo mo&#269;no. Po nekaj dneh sem hitro ob&#269;utila od kje lahko &#269;rpam energijo za svoje delo. Ob hrani brez dodane soli ali sladkorja. Pila pa sem vodo z limono ves &#269;as. Nobenega alkohola. Jaz sem to ob&#269;utila kot nek ritual, bogastvo, ki ga lahko vsak &#269;lovek podari svojemu organizmu. &#268;e pa temu dodamo &#353;e redno &#353;portno aktivnost, lahko tak ritual povsem o&#269;isti tudi na&#353;o du&#353;o. Vsak, ki i&#353;&#269;e zadovoljstvo zase in vse hormone sre&#269;e, jih lahko najde na tak na&#269;in. Jaz zdaj v posteljo redno le&#382;em okoli desetih zve&#269;er in spim vsaj do &#353;estih zjutraj. Zbudim se prerojena, spo&#269;ita in dan se mi lepo za&#269;ne. 

Ste ob tem tudi dnevno &#353;portno aktivna?
Da, vsak dan delam vaje iz joge. To mi nenazadnje zelo pomaga tudi za bolj&#353;o koncentracijo pri mojem delu preko dneva.

Kako vam je uspelo obdr&#382;ati se v tem poslu &#382;e 36 let?
Na sceno prihajajo nove generacije glasbenikov. Tako hitro, da bodo tam &#382;e otroci na&#353;ih otrok kmalu. In ob vsem tem tehnolo&#353;kem napredku, ko se ve&#269;ina ljudi, ne le mladih, med seboj pogovarja prete&#382;no preko dru&#382;abnih omre&#382;ij, kot je denimo Facebook, si ljudje ne znamo niti pokazati kaj nam je v&#353;e&#269;. Koga imamo radi in podobno. Ob tem, da so mobilni telefoni postali neko povsem obi&#269;ajno orodje, ki ga je pa&#269; potrebno obvezno imeti, mladi nimajo niti ve&#269; &#269;asa za izkazovanje &#269;ustev do svoje okolice. Niti, da se zares pristno dru&#382;ijo med seboj ali da z okoli vzpostavijo nek resni&#269;no &#269;ustven odnos. Jaz se posku&#353;am vedno znova &#269;imbolj odmakniti od tega sodobnega na&#269;ina &#382;ivljenjskega ritma. Po drugi strani pa mu moram obvezno slediti. Nenazadnje, ker se tudi sama v &#269;asu, ko sem slu&#382;beno odsotna, s teh slu&#382;benih poti domov dru&#382;ini javljam prete&#382;no preko Skypa. In je to moja komunikacijska povezava z dru&#382;ino (smeh). Sicer mi je &#353;e vedno ljub&#353;i pristen stik z okolico. Odnosa s svojo mamo denimo enostavno ne morem vzpostavljati in vzdr&#382;evati preko pogovorov na dru&#382;benih omre&#382;jih ali Skypa. Jaz moram z njo govoriti osebno, da se jo dotaknem, jo objamem in poljubim, poslu&#353;am ter da samo tako resni&#269;no dejansko ob&#269;utim kaj &#269;uti ona, ko se pogovarjava. In samo na tak na&#269;in si &#382;elim negovati odnose z bli&#382;njimi. Posebno mesto v mojem &#382;ivljenju bosta za vedno imeli dve sicer povsem razli&#269;ni sferi. Moja dru&#382;ina in publika, ki me spremlja &#382;e celo glasbeno kariero. In na vsakem svojem koncertu,&amp;nbsp; na katerem nastopim, &#382;elim poslu&#353;alcem dejansko pokazati koliko truda, dela in &#269;ustev je vlo&#382;enih v pripravo posameznega koncerta. Zares sre&#269;na pa sem na odru, ko za&#269;utim, da se publika resni&#269;no zaveda, koliko vsega je vlo&#382;enega v nek koncert. Mislim, da se uspeh nekega glasbenika ne more in ne sme graditi z globokimi dekolteji, z umetno popravljenim, pove&#269;anim oprsjem. Jaz sem potrebovala 30 let, da sem okolici dokazala kako je dekle, iz katerega je marsikdo &#382;elel napraviti nek seks simbol, lahko uspe zgolj tako, da s svojo glasbo, petjem doka&#382;e kaj zares &#269;uti do publike. 

Kaj je torej za vas najve&#269;ji uspeh va&#353;e glasbene kariere?
Da svojega dela ne gradim na previsokih petah, globokih dekoltejih, &#269;eprav v&#269;asih oble&#269;em kraj&#353;e krilo, ampak pri tem ne izgledam prosta&#353;ko. In da hkrati to kraj&#353;e krilo nikogar ne moti, jaz pa se v njem po&#269;utim dobro (smeh). 

V &#269;em pa bo poseben va&#353; nastop v ljubljanskih Sto&#382;icah 19. maja?
Tudi slovenska publika bo lahko, upam, ob&#269;utila kaj vse in koliko dolgo pripravljamo ta nastop (smeh). Da ni vse zgolj v tem, da le stopim na oder in malo prepevam svoje uspe&#353;nice. Ampak pripravljamo dodelani glasbeni spektakel, zanimiv tako za poslu&#353;anje kot za gledanje dogajanja na odru. Ta nastop ne bo niti malo podoben ali primerljiv z nastopom na koncertu v dvorani Tivoli leta 2009. 

Za vami je polovica koncertne turneje, na&#269;rtovane med letoma 2011 in 2012. Kje ste bili z nastopom najbolj zadovoljni?
Na vseh je bilo burno (smeh). Leta 2009 sem denimo &#382;e sklenila en podoben koncertni krog. Nastopala sem od Mostarja, Beograda do Bolgarije (smeh). Ta krog sem si vedno &#382;elela skleniti z glasbenimi nastopi. Ko je v nekdanji Jugoslaviji leta 1991 za&#269;ela divjati vojna, so mi vsi za&#269;eli dopovedovati, da nikoli ve&#269; v &#382;ivljenju ne bom nastopala. Posebej v teh dr&#382;avah ne. In da je z mojo glasbeno kariero enostavno konec. Med vojno so bili dejansko najbolj glasni tisti, ki so na vsak na&#269;in in kjerkoli posku&#353;ati zatreti &#353;e najmanj&#353;i optimizem ljudi, da vojna kmalu minila. In ko je kazalo nato, da bo vojne konec in je bil poru&#353;en Berlinski zid, Evropska unija pa se je za&#269;ela pospe&#353;eno razvijati, sem bila prepri&#269;ana, da nam bo uspelo. In da nam bo pri tem nekdo pomagal, da nas ostali svet ne bo pustil pri na cedilu. Ko sem leta 2009 potem, po 20-ih letih, ponovno nastopila v dr&#382;avi, ki je razpadla, sem se zavedla ne&#269;esa pomembnega. Da je vse pravzaprav ostalo enako. Da moje ob&#269;instvo moj nastop do&#382;ivlja enako kot pred 20-imi leti in jaz z njimi. To so ljudje, ki nikoli niso &#382;eleli vojne ali da Jugoslavija razpade. &#352;e najmanj pa, da to za seboj pusti toliko nedol&#382;nih &#382;rtev. 

Ali je vam osebno &#382;al, ker je Jugoslavija razpadla?
Seveda, le kako mi ne bi bilo &#382;al. Ta dr&#382;ava bi, &#269;e je to &#382;e bilo potrebno, lahko razpadla &#269;isto mirno, brez &#382;rtev. Imeli&amp;nbsp; in &#382;iveli smo v skupni dr&#382;avi, kjer smo lahko potovali na enak na&#269;in kot se zdaj potuje v Evropski uniji. Posamezne dr&#382;ave so ji predsedovale, kot zdaj uniji. Pla&#269;evali smo s konvertibilno valuti. Eden drugemu pa smo si bili razli&#269;ni narodi tudi dobri sosedje. In lahko bi to obdr&#382;ali. 

Katera &#382;ivljenjska vloga vam je najljub&#353;a? Biti mama in &#382;ena, poslovna &#382;enska, glasbenica ...
Mislim, da te tri moje &#382;ivljenjske vloge in naloge ne morejo ena brez druge (smeh). Ne morem opravljati zgolj ene, ker sem pa&#269; vse to troje. Ko mi ena vloga za&#269;ne presedati, se od nje umaknem in padem v drugo vlogo (smeh). Sodobne &#382;enske so se &#382;e povsem navadile, da so hkrati &#382;ene, matere in zaposlene. Ob&#269;utek imam, da je na vse to pripravljena &#382;e prakti&#269;no vsaka mlada &#382;enska. In da to ve&#269; funkcionalnost brez te&#382;av sprejemajo (smeh). V vseh teh letih pa sem jaz sprejela to, da ni&#269; v &#382;ivljenju ni ve&#269;no. Da ni&#269; ne traja ve&#269;no. &#268;e denimo ne negujemo zakona, lahko razpade. Mislim, da je nam &#382;enskam najve&#269;ja ovira to, da &#382;ivimo v svetu, kjer vladajo mo&#353;ki in njihova na&#269;ela, prepri&#269;anja. Zato moramo biti izjemno tolerantne, da dolo&#269;ene stvari uspemo ohraniti. Zagotovo ima vsaka od nas &#382;ensk pri sebi postavljeno tudi skrajno mejo tolerance, preko katere pa nikakor ni pripravljena iti in zato celo &#382;rtvovati lastne &#382;elje, cilje, ambicije, potrebe. Kljub temu pa moramo &#382;enske same delati na tem, da se nam izpolnijo na&#353;e &#382;elje in na&#353;i cilji in ne da &#269;akamo, da nam jih izpolnijo mo&#353;ki. Zato si moramo &#382;enske graditi svoje kariere ter zaslu&#382;ek, vzdr&#382;evati redne stike s svojimi prijatelji, u&#382;ivati v lastnih aktivnostih.&amp;nbsp; &#381;enske si morajo samo narekovati tempo in aktivnosti v na&#353;ih &#382;ivljenjih, z mo&#353;kimi ali brez (smeh). In da se ne zgodi, da se znajdemo v polo&#382;aju, ko ne vemo, kaj bi po&#269;ele, ko ostanemo doma same za &#353;tirimi zidovi. Tudi mo&#353;ki imajo svoja sre&#269;anja, svoje igre tenisa, nogometa (smeh). &#268;e gredo mo&#382;je za tri dni nekam s prijatelji, zakaj ne bi &#353;le s prijateljicami &#353;e &#382;ene (smeh). 

Kje se po&#269;utite najbolj doma&#269;e? V Beogradu, kjer &#382;ivite z dru&#382;ino, ali na Floridi oziroma v Monte Carlu (op.a. dru&#382;ina Fahrete Jahi&#263; &#381;ivojinovi&#263; in Slobodana &#381;ivojinovi&#263;a ima na obeh lokacijah vili)? 
Te&#382;ko bi dolo&#269;ila samo enega od teh krajev (smeh). Ko sem v Beogradu dlje &#269;asa, komaj &#269;akam, da nekam pobegnem (smeh). V Monte Carlu je &#269;udovito jeseni. Lepo je tudi od marca do aprila, ko &#353;e ni toliko turistov. Na Azurni obali mi je sicer v&#353;e&#269; tudi v &#269;asu, ko se odvija dirka Formule 1 in ko poteka filmski festival v Cannesu. To ima svoje &#269;are. Resni&#269;no najlep&#353;e pa je jeseni, saj tudi gne&#269;e tam &#353;e ni prav nobene. Sicer Monte Carlo lahko hitro postane &#269;udovito mestece, kjer vse di&#353;i le do denarju (smeh). Beograd mi prav tako veliko pomeni. Predvsem zato, ker imam tam polno izjemnih prijateljev. Florido pa obo&#382;ujem, ker je tam vedno toplo in son&#269;no (smeh). Hi&#353;o imamo poleg vode in to me resni&#269;no pomirja. Naravnost u&#382;ivam tam, kjer imam neposreden stik z naravo, ali pa vsaj pogled na naravo. Na hribe ali pa vsaj na zelenje, gozd. &#381;elela bi si zato &#382;iveti na Bledu. Bled je od nekdaj moja velika &#382;elja. Da bi tudi tam lahko del svojega &#382;ivljenja pre&#382;ivela z dru&#382;ino. 

Zakaj? S &#269;im vas je Bled tako navdu&#353;il?
Ta kraj oddaja neko posebno energijo. Ob&#269;utila sem jo prvi&#269; v za&#269;etku 80-ih let, med enim mojih prvih obiskov Bleda. Tam hitro najdem mir, ki ga potrebujem. S tem se mi vzpostavi notranje ravnovesje v meni. Voda v jezeru me pomiri, napolni s pozitivno energijo. Te&#382;ko vse sploh opi&#353;em, kar ob&#269;utim na Bledu (smeh). Kot &#269;lovek sem velik estet. Obo&#382;ujem vse, kar se mi zdi lepo &#382;e na prvi pogled. To vpliva na to &#353;e pozitivno na mojo du&#353;o (smeh). 

Ste kdaj bolj resno razmi&#353;ljali o selitvi na Bled? Nakupu hi&#353;e na Bledu?
Vse je mogo&#269;e (smeh). Mislim, da se je v letih, odkar sem bila na Bledu prvi&#269;, do danes ta kraj res lepo razvijal. Tudi v turisti&#269;nem smislu. Kljub vsemu temu napredku, pa je narava ostala enako kot prvi&#269;, ko sem jo opazovala na Bledu (smeh). Ta Bled vam Slovencem res zavidam (smeh). 

Tisti, ki hodijo redno na va&#353;e koncerte ocenjujejo, da je va&#353;a glasba z leti postajala vse bolj&#353;a. V &#269;em pa se vam va&#353; zadnji glasbeni album Za&#269;arani krug zdi druga&#269;en, bolj&#353;i od prej&#353;njega Udi slobodno?
No tak&#353;na pohvala, ocena mojih poslu&#353;alcev je &#269;udovit signal zame (smeh). Kot da bi mi s tem dali neko posebno nagrado, enako zvene&#269;o in presti&#382;no kot denimo so glasbene nagrade grammy (smeh). &#268;eprav mi tak&#353;na pohvala obo&#382;evalcem pomeni ve&#269; kot grammy. Kaj &#382;elim dati ljudem s svojo glasbo? &#381;elim, da jim je ob poslu&#353;anju moje glasbe lepo, da se po&#269;utijo dobro, sre&#269;no. Ni&#269; ne more iz ljudi izvabiti njihove pozitivne energije, &#269;e ni&#269;esar nimajo radi. Nekaj pa jim je v &#382;ivljenju zagotovo v&#353;e&#269;. In &#382;elim si, da je prav v tem, da najdejo vsaj nekaj kar jim je v&#353;e&#269;, prednost vsake moje nove plo&#353;&#269;e. Da je v tem moja glasba z leti &#353;e bolj&#353;a. V dana&#353;njem trenutnem &#269;asu vsi preve&#269; in samo nekam hitimo. Neprestano se nam samo mudi. In na&#353;a du&#353;o se zagotovo pomiri vsaj ob glasbi, ki jo radi poslu&#353;amo. &#381;ivljenje se hitro vrti brez posebnih &#269;ustev. Ljudje zato potrebujemo &#353;e toliko ve&#269;jo relaksacijo. In zgodi se, da celo mo&#353;ki vse pogosteje razmi&#353;ljajo o tem, katera glasba bi pomirila njihove &#382;enske. Kaj one potrebujejo za relaksacijo od vsakdanjih skrbi. In kaj predvsem zato, da bi jim ob vsakodnevnih opravilih ostalo &#353;e dovolj &#269;asa, energije, mo&#269;i zase in za svojo dru&#382;ino. Verjemite mi, &#353;tiri mo&#353;ke imam doma in vem kaj jih zanima (smeh). 

Z glasbenimi albumom Udi slobodno ste se na glasbeno sceno sicer vrnili po osemletnem premoru. To je bil sicer drug premor v va&#353;i 30 letni karieri. Kdaj in kako za&#269;utite, da je &#269;as za premor in kraj&#353;i umik?
Mislim, da enako kot tudi pri drugih glasbenikih, tudi pri meni v dolo&#269;enem trenutku nastopa ustvarjalna kriza. Dokler ne najdem glasbe, ki ustreza mojemu zna&#269;aju, mojim &#269;ustvom in dokler se v tej glasbi ne najdem povsem tudi sama, i&#353;&#269;em in ustvarjam. Jaz i&#353;&#269;em pesmi, ki so kruh za mojo du&#353;o. Lahko imam posnetih &#382;e deset pesmi na enem albumu in &#269;e se v zadnji enajsti pesmi denimo ne najdem, je ne odpojem dovolj &#269;ustveno, enostavno ne ob&#269;utim tega, kar pojem, potem raje snemam dalje. Toliko &#269;asa, da najdem nekaj, v kar bom lahko vlo&#382;ila svoja &#269;ustva. In to ob&#269;instvo zagotovo opazi. Poslu&#353;alci hitro sli&#353;ijo, da je glasba odpeta &#269;ustveno, iskreno brez pretvarjanj, la&#382;i, prevar. Moji sodelavci pa se tudi &#382;e, po vseh teh letih dela z mano, zelo dobro zavedajo, da sem komplicirana in zahtevna, &#269;e ne najdem tiste pike na i, ko snemamo neko novo plo&#353;&#269;o (smeh). In to obi&#269;ajno najdem prav med premori. Zato denimo tudi priprava in snemanje novih plo&#353;&#269; pri meni traja dlje (smeh). 

Na koncert v ljubljanske Sto&#382;ice prihajate po koncertu v Ameriki. Bo program obeh koncertov podoben?
Vsega ne smem izdati (smeh). Nedvomno pa se pripravljamo nato, da bomo v Sto&#382;icah nastopili z resni&#269;no spektakularnim koncertom, &#353;ovom za o&#269;i in du&#353;o. Nameravamo pripraviti podoben nastop, kot smo ga imeli nazadnje v Areni v Beogradu. Z mano na koncertu v Sto&#382;icah bo res izjemno velika ekipa. &#381;e s samo pripravo tega koncerta je zaposleno zelo veliko ljudi (smeh). Bo pa koncert v Sto&#382;icah nedvomno povsem druga&#269;en kot je bil moj zadnji koncert v hali Tivoli. To obljubljam (smeh).
]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 11:52:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>Damijana &#381;i&#353;t</dc:creator>
<category>Zanimivosti</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784552</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784552</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784552</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_Evainternet-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>Eva Boto vas pozdravlja</title>
<description>Po uspe&#353;no opravljeni prvi odrski vaji in tiskovni konferenci je Eva Boto v Bakuju sedla v eno od sob za intervjuje, ter opravila s kak&#353;nimi dvajsetimi novinarji. Seveda smo jo tam obiskali tudi mi, ter jo povpra&#353;ali o prvih vtisih o mestu, vaji, o tem, kdo zaliva cvetove na njeni obleki, prosili pa smo jo tudi, naj nam zapoje kaj koro&#353;kega, morda kaj iz bogatega repertoarja Marijana Smodeta...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_Evainternet-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />Po uspe&#353;no opravljeni prvi odrski vaji in tiskovni konferenci je Eva Boto v Bakuju sedla v eno od sob za intervjuje, ter opravila s kak&#353;nimi dvajsetimi novinarji. Seveda smo jo tam obiskali tudi mi, ter jo povpra&#353;ali o prvih vtisih o mestu, vaji, o tem, kdo zaliva cvetove na njeni obleki, prosili pa smo jo tudi, naj nam zapoje kaj koro&#353;kega, morda kaj iz bogatega repertoarja Marijana Smodeta. Kaj je Eva izbrala, pa v videu...&#352;video: boto_intervju.flv]Snemalec: Denis &#381;iv&#269;ec
]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 11:49:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>Denis &#381;iv&#269;ec, Baku</dc:creator>
<category>Zanimivosti</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784551</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784551</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784551</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_114841-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>Derricku Rosu grozi dolga rehabilitacija</title>
<description>Derrick Rose, ameri&#353;ki ko&#353;arkarski zvezdnik in najbolj koristen igralec v severnoameri&#353;ki ligi NBA v letu 2011, bo po nekaterih zdravni&#353;kih ocenah na prisilnem dopustu med osem do 12 mesecev. Branilcu Chicaga so v soboto operirali kri&#382;ne vezi, zaradi dolgotrajne rehabilitacije pa mu grozi, da bo izpustil celotno sezono 2012/13.Rose se je po&#353;kodoval na prvi tekmi prvega kroga vzhodne konference proti Philadelphii, ki je bila 28. aprila...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_114841-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />Derrick Rose, ameri&#353;ki ko&#353;arkarski zvezdnik in najbolj koristen igralec v severnoameri&#353;ki ligi NBA v letu 2011, bo po nekaterih zdravni&#353;kih ocenah na prisilnem dopustu med osem do 12 mesecev. Branilcu Chicaga so v soboto operirali kri&#382;ne vezi, zaradi dolgotrajne rehabilitacije pa mu grozi, da bo izpustil celotno sezono 2012/13.Rose se je po&#353;kodoval na prvi tekmi prvega kroga vzhodne konference proti Philadelphii, ki je bila 28. aprila. Od tedaj naprej ni igral, zasedba iz vetrovnega mesta, ki je imela v tej sezoni - skupaj s San Antoniom - najbolj&#353;i izkupi&#269;ek v rednem delu sezone, pa je nato izpadla iz nadaljnjega tekmovanja.]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 11:49:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>sta</dc:creator>
<category>&#352;port - ko&#353;arka</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784548</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784548</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784548</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_113436-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>Dalajlama: Kdor bo postavil trapasto vpra&#353;anje, mora vstati</title>
<description>Tibetanski duhovni in verski voditelj dalajlama Tenzin Gyatso&amp;nbsp;se je danes udele&#382;il posebnega dogodka s svetovnimi misleci. V okviru konference Out of the Box je v veliki dvorani SNG Maribor zbranim slu&#353;ateljem spregovoril o tem, da smo vsi ljudje enaki, in da med nami ni razlik...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_113436-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />Tibetanski duhovni in verski voditelj dalajlama Tenzin Gyatso&amp;nbsp;se je danes udele&#382;il posebnega dogodka s svetovnimi misleci. V okviru konference Out of the Box je v veliki dvorani SNG Maribor zbranim slu&#353;ateljem spregovoril o tem, da smo vsi ljudje enaki, in da med nami ni razlik. Osrednji govorec si je zaradi reflektorjev na glavo tradicionalno nadel &#353;&#269;itnik, opravi&#269;il pa se je tudi za svojo polomljeno angle&#353;&#269;ino. Ta bi naj bila tako slaba, ker se je u&#269;il od u&#269;iteljev, ki sami niso dobro govorili angle&#353;ko. "Vsi smo bratje in sestre, med nami ni razlik. V vseh nas je potencial za dobroto, po naravi vsi te&#382;imo k sre&#269;nemu &#382;ivljenju in vsi si sre&#269;no &#382;ivljenje tudi zaslu&#382;imo", je modroval dalajlama. Nobelov nagrajenec za mir je povedal, da bo naslednjega julija dopolnil 77 let, a se kljub starosti &#353;e vedno ima za &#353;tudenta. "U&#269;imo se do zadnjega trenutka. Moramo se u&#269;iti in si pridobivati nove izku&#353;nje", je &#353;e povedal ter po&#382;el aplavz publike, ki se je ob poslu&#353;anju Njegove svetosti vidno zabavala, saj je bila dvorana ve&#269;krat polna smeha. Ob koncu konference bo &#269;as za vpra&#353;anje, je povedal prof. dr. Daniel Rebolj, rektor Univerze v Mariboru in moderator dana&#353;njega sre&#269;anja. "Kdor bo postavil trapasto vpra&#353;anje, bo moral vstati", je zaklju&#269;il dalajlama.
Video sledi...
]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 11:35:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>Gregor Grosman</dc:creator>
<category>Slovenija</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784547</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784547</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784547</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_112651-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>Letalska nesre&#269;a v Dalmaciji s smrtnim izidom</title>
<description>V dolini reke Neretve pri Plo&#269;ah v Dalmaciji je danes okoli 9. ure strmoglavilo majhno letalo, obe osebi, ki sta bile na letalu, pa sta umrli, je sporo&#269;ila dr&#382;avna uprava za za&#353;&#269;ito in re&#353;evanje. Glavni hrva&#353;ki in&#353;pektor za letalske nesre&#269;e Dinko Vodanovi&#263; je potrdil, da so ugotovili identiteto pilota, ne pa tudi &#382;enske, ki je bila z njim...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_112651-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />V dolini reke Neretve pri Plo&#269;ah v Dalmaciji je danes okoli 9. ure strmoglavilo majhno letalo, obe osebi, ki sta bile na letalu, pa sta umrli, je sporo&#269;ila dr&#382;avna uprava za za&#353;&#269;ito in re&#353;evanje. Glavni hrva&#353;ki in&#353;pektor za letalske nesre&#269;e Dinko Vodanovi&#263; je potrdil, da so ugotovili identiteto pilota, ne pa tudi &#382;enske, ki je bila z njim.Hrva&#353;ki mediji neuradno poro&#269;ajo, da je pilot iz kraja Komina. Za umrlo &#382;ensko ugibajo, ali je bila njegova soproga ali pa se je u&#269;ila pilotirati.Vodanovi&#263; je &#353;e zatrdil, da gre za neregistrirano, doma narejeno letalo, usodni polet pa ni bil napovedan hrva&#353;ki letalski kontroli. Kot je dodal, je letalo strmoglavilo v planta&#382;o mandarin pri hribu Kozjak.]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 11:27:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>sta</dc:creator>
<category>Svet</category>
</item>
<item>
<link>http://www.vecer.com/clanek2012051605784546</link>
<guid>http://www.vecer.com/clanek2012051605784546</guid>
<wfw:commentRss>http://www.vecer.com/clanek2012051605784546</wfw:commentRss>
<enclosure url="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_basket-300.jpg" type="image/jpeg" length="150" />
<title>Lov na Maribor&#269;ane</title>
<description>Klemen Prepeli&#269; je trenutno najbolj vro&#269;a doma&#269;a zgodba o slovenskem mladem ko&#353;arkarju. Za tega talenta se bojda zanima veliko evropskih klubov, tudi od&#353;kodnina Heliosu naj bi bila primerna. 19-letni Bistri&#269;an, ki je doma le nekaj sto metrov stran od Sanija Be&#269;irovi&#263;a, je nova vzhajajo&#269;a zvezda...</description>
<content:encoded><![CDATA[<img src="http://web.vecer.com/portali/podatki/2012/05/16/slike/online_basket-300.jpg" border="1" width="200" align="right" hspace="10" vspace="10" />Klemen Prepeli&#269; je trenutno najbolj vro&#269;a doma&#269;a zgodba o slovenskem mladem ko&#353;arkarju. Za tega talenta se bojda zanima veliko evropskih klubov, tudi od&#353;kodnina Heliosu naj bi bila primerna. 19-letni Bistri&#269;an, ki je doma le nekaj sto metrov stran od Sanija Be&#269;irovi&#263;a, je nova vzhajajo&#269;a zvezda. 
Toda Prepeli&#269;a so opazili v Mariboru, kjer je ko&#353;arkarsko odra&#353;&#269;al. Branik je bil leta 2009 mladinski prvak. Od tedanje zasedbe je za zdaj kariero naredil le Prepeli&#269;. Morda jo bo &#353;e najvi&#353;ji Maribor&#269;an, 212 centimetrov visoki Urban Gorjanc, ki je prav tako pri Heliosu. Za druge &#269;lane te zasedbe ni bilo pravega zanimanja, nekateri so prepozno prestopili k prvoliga&#353;u Mariboru. 
Zakaj Prepeli&#269; in Gorjanc ter njun soigralec Jure Besedi&#269;, ki je od&#353;el leta 2008, niso v Mariboru? V Mariboru in okolici torej rastejo veliki talenti. Tudi priznanje Ivu Daneuu, ko je postal &#269;lan Fibine hi&#353;e slavnih, je potrditev, da je Maribor izjemno ko&#353;arkarsko mesto. Doktor Mik Pavlovi&#269;, ki je pred kratkim slavil 80. rojstni dan in je avtor &#353;tevilnih knjig o ko&#353;arki, bil je tudi predavatelj na fakulteti za &#353;port, je prve ko&#353;arkarske korake naredil v Mariboru. 
Zanimanje za talentirane mariborske ko&#353;arkarje ni od v&#269;eraj, ampak se&#382;e dale&#269; nazaj. Leta 1977 naj bi drugoliga&#353;inja Tima za prestop Petra Vilfana k Jugoplastiki prejela za tedanje &#269;ase enormnih 30.000 nem&#353;kih mark in nadarjenega Dalmatinca Iva Sunaro. Tako pa&#269; delajo veliki klubi. Oba, Vilfan in Sunara, sta kasneje naredila kariero, toda Maribor, kjer sta se uveljavila, je kljub prebliskom ko&#353;arkarsko stopical v mestu. 
Sa&#353;a Vuja&#269;i&#269; je srednje&#353;olska leta pre&#382;ivljal v Vidmu, o&#269;i italijanskih lovcev na talente pa so znova usmerjene na Maribor&#269;ana. Marko Matijevi&#269; je star 15 let, jeseni gre v srednjo &#353;olo, &#382;e zdaj vadi s &#269;lanskim mo&#353;tvom Branika. Pred mesecem dni ga je na mladinski turnir povabil evroliga&#353; Milano, v &#269;igar mo&#353;tvu je bil najkoristnej&#353;i igralec. Doma&#269;i strokovnjaki vedo povedati, da gre za izjemen talent, italijanski pa so &#382;e dali svoje vizitke in naznanili, da bodo tega fanta pozorno spremljali. Ponujajo mu &#353;olanje in ustrezno ko&#353;arkarsko izobrazbo. 
"Ta povabila so potrditev dobrega dela. Je nagrada. Toda ob vseh priznanjih bo Marko ostal doma. V Mariboru ima ustrezne pogoje za delo in razvoj," nam je dejal o&#269;e Bojan, prav tako biv&#353;i ko&#353;arkar. Marko se je vpisal na srednjo elektro-ra&#269;unalni&#353;ko &#353;olo. A tudi &#269;e bo Marko prej zapustil to mesto, potem za potezo ni treba kriviti ambicioznih star&#353;ev, temve&#269; razmere v mariborski ko&#353;arki. 
Reka talentov je zapustila mesto, Drava je &#353;e vedno nepremostljiva ovira pri skupni strategiji razvoja. &#352;portna zveza in Urad za &#353;port bi morala dati jasna stali&#353;&#269;a o mariborski ko&#353;arki. &#268;e bi imeli enotno strategijo razvoja, potem bi govorili o Maribor&#269;anu Prepeli&#269;u, v dvorani Tabor pa bi spremljali bolj&#353;o ko&#353;arko. Zdaj dvorano Tabor polnijo zvoki dalmatinskih pevcev. Slovan je z gostovanjem od 2003 do 2005 sku&#353;al ponuditi del&#269;ek te velike lige. A kaj, ko je &#353;lo za ljubljanski klub. Mar ne bi bilo bolje, &#269;e bi od prodaje Prepeli&#269;a na tuje celotna (&#353;estmestna) od&#353;kodnina ostala kar v Mariboru? 
]]></content:encoded>
<pubDate>Wed, 16 May 2012 11:19:00 +0100</pubDate>
<dc:creator>Milan Lazarevi&#263;</dc:creator>
<category>&#352;port</category>
</item>

</channel>
</rss>


