http://www.7dni.com Večer online - 7dni Večer, Maribor - 20. februar 2005 Vecer.com, pc@vecer.com SL http://mix.vecer.si/vecer-120x120.gif http://www.vecer.com 120 120 28 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783666 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783666 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783666 Cirkus Paolo Orfei iz Moskve naj bi v treh mesecih obiskal kar šestnajst slovenskih krajev. Nasprotniki pa so ogorčeni. Zavzemajo se za prepoved nastopov cirkusov z živalmi v Republiki Sloveniji. "Zaradi neustreznih bivalnih razmer cirkuških živali, neustreznega prevoza cirkuških živali, okrutne dresure, človeških žrtev kot posledice odziva cirkuških živali na stres, neprimernega vzgojnega vpliva na otroke in druge ljudi... Cirkus Paolo Orfei iz Moskve naj bi v treh mesecih obiskal kar šestnajst slovenskih krajev. Nasprotniki pa so ogorčeni. Zavzemajo se za prepoved nastopov cirkusov z živalmi v Republiki Sloveniji. "Zaradi neustreznih bivalnih razmer cirkuških živali, neustreznega prevoza cirkuških živali, okrutne dresure, človeških žrtev kot posledice odziva cirkuških živali na stres, neprimernega vzgojnega vpliva na otroke in druge ljudi. "Prepoved nastopov cirkusov z živalskimi točkami je odraz civilizirane, etične družbe. Zabava ljudi ne more biti več vredna kot zdravje, dobro počutje in življenje živali. Mesta in države, v katerih so cirkusi z nastopanjem živali prepovedani, so mesta in države prihodnosti, mesta in države, ki kažejo spoštovanje do živali in svojih meščanov ter državljanov ter razvijajo kulturo in ugled na moralnih načelih. Naj tudi Republika Slovenija postane ena izmed njih," pravijo nasprotniki cirkusa, ki hkrati pozivajo ljudi, naj ne obiskujejo teh prireditev. V Kampanji za cirkuse brez živali bodo v Sloveniji izvedli še vsaj dva protestna shoda, in sicer danes ob 17. uri v Kranju (Savski otok) ter v torek, 5. junija ob 17. uri v Celju pri dvorani Golovec. Prijava mučenja in izkoriščanja živali Ob turneji cirkusa Paolo Orfei so se odzvali tudi v Društvu za osvoboditev živali in njihove pravice, ki so poslali Veterinarski upravi Republike Slovenije (VURS) prijavo zaradi mučenja in izkoriščanja živali. "Trimesečna cirkuška turneja nedvomno predstavlja napor že za samega človeka, čeprav tovrstno dejavnost opravlja prostovoljno in zavestno, medtem ko za živali, ki se jih pri tej dejavnosti izkorišča izključno v pridobitne namene, takšne nenaravne, neprostovoljne in mučne akrobacije, predstavljajo zgolj bolečine, trpljenje in agonijo. Splošno znano je, da je za cirkuške akrobacije živali potrebna sila in ustrahovanje živali, v konkretnem primeru pa so te še nedvomno preobremenjene in jim je glede na razporejene nastope onemogočen potreben počitek. Trimesečna turneja, med katero se živalim ne omogoči daljšega in primernega počitka v pogojih, primernih njihovi vrsti, je nezakonita, saj predstavlja dalj časa ponavljajoče trpljenje živali po prvi alineji 4. člena Zakona o zaščiti živali (ZZZiv)," so zapisali v prijavi, s katero zahtevajo takojšnjo prepoved mučenja živali v tem cirkusu. Od Vursa odgovora še niso prejeli. Na spletu obstaja veliko kratkih dokumentiranih posnetkov in fotografij mučenja cirkuških živali. Archele Hundley, nekdanja uslužbenka v cirkusu Ringling Bros, pa se je tudi na lastne oči prepričala, kako v cirkusih kruto ravnajo z živalmi: "Videla sem dreserje, ki so pretepali slonico 30 minut. Imela je številne krvave rane. Nikoli ne bom pozabila njenih krikov iz obupa." Hundleyjeva je v cirkusu delala dva meseca in v tem času je bila priča številnim prizorom zlorab živali: leta 2006 so slona v Oklahomi pretepli z železno palico s kavljem tako okrutno, da je jokal od bolečin. Dreserji so konje suvali z vilami, da so jih prisilili h poslušnosti. "Zlorabe se niso dogajale samo občasno, ampak vsak dan," pravi Hundley, ki se je zaradi mučenja živali pogosto pritožila upravi cirkusa (www.peta.org). "Kar sem videla, me bo zaznamovalo do konca življenja. Nikoli več ne bom obiskala cirkusa z živalmi in tudi svojih otrok ne bom peljala tja. Dreserji so s pretepanjem želeli ustrahovati živali, da so jih prisilili v izvajanje nenaravnih gibov. Sloni se tako bojijo dreserjev, da se pogosto od strahu podelajo." (www.opposingviews.com). Po treh mesecih je dala odpoved, ker ni več mogla gledati in prenašati tako okrutnih prizorov. Archele s svojo cirkuško izkušnjo želi ozavestiti ljudi, ki še vedno mislijo, da je obisk cirkusov zabaven družinski dogodek. Dom je v naravi Tudi Sonja Ličof iz Društva za osvoboditev živali in njihove pravice se je postavila v bran cirkuškim živalim: "Ljudje, ki dresirajo živali, bi se morali zavedati, da služenje na račun trpljenja drugih na dolgi rok prinaša samo žalost in nezadovoljstvo. In tisti, ki obiščejo takšno predstavo, bi se morali zavedati, da s tem podpirajo trpljenje živali. Če v cirkusu nastopajo ljudje, so tam zaradi svoje svobodne odločitve, toda živali se za takšno življenje nikoli ne odločijo same. Njihov dom je drugje - v svobodni naravi, kjer so širni travniki, ki dajejo občutek svobode, gozdovi, ki nudijo varnost in zavetje, prostrano nebo, kjer lahko letijo v neskončnost. Njihov dom je tam, kjer so tisti, ki jih ljubijo. To je njihovo življenje. Ne želijo si imetja in bogastva, ne potrebujejo priznanja in samopotrjevanja, saj vse to ne prinaša veselja do življenja. Želijo si samo, da jih ljubimo in spoštujemo ter jim pustimo svobodo. Saj to vendar ni tako težko, dati drugemu to, kar si želimo sami zase. Celo nasprotno - ugotovili bomo, da postajamo srečnejši." Zagovorniki cirkusa brez živali niso proti vsem cirkusom, podpirajo cirkuško umetnost, a brez uporabe živali. "Na srečo imamo tudi v Sloveniji vse pogosteje možnost obiskati predstave tovrstnega cirkusa. Verjamemo, da se bo tudi Slovenija kmalu pridružila številnim državam, ki so uporabo živali v cirkusih že prepovedale," pravi Matjaž Kovše, eden izmed soustvarjalcev spletne strani http://cirkusbrezzivali.wordpress.com/, kjer najdete tudi izobraževalni strip Slonovo življenje, ki na prijazen in razumljiv način otrokom razloži problematiko cirkusov z živalmi. Kovše dodaja: "Otrok se ob obisku cirkuških predstav, v katerih nastopajo živali, ne more ničesar naučiti o naravnem okolju, potrebah, čutih in navadah določene vrste živali, še manj o spoštljivem in odgovornem odnosu do soprebivalcev planeta. Otrokom je potrebno razložiti, da mučenje in ustrahovanje drugega živega bitja ni zabavno. Namesto časa v cirkusu z živalmi jim naklonimo čas za pogovor o živalih kot čutečih bitjih, ki tako kot človek občutijo bolečino, strah, neugodje, lakoto, žejo, naklonjenost, igrivost, pričakovanje, pripadnost, nagajivost ... Branje kvalitetne knjige o živalih, ogled dobrega dokumentarnega filma, obisk zavetišča, miroljubne kmetije ali preprost sprehod v naravi bodo zadostovali." ]]> Wed, 16 May 2012 00:00:00 +0100 Damjan Likar 7DNI http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783789 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783789 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783789 Vzorce podzavestnih odvisnosti je težko ovrednotiti po pomembnosti. Vsak zase na svoj način usmerja naše življenje in vsake toliko časa povzroča večje ali manjše težave. Vendar pa nekatere odvisnosti močneje vplivajo na dogajanje v nas in okoli nas. Ena teh je odvisnost od partnerja... Vzorce podzavestnih odvisnosti je težko ovrednotiti po pomembnosti. Vsak zase na svoj način usmerja naše življenje in vsake toliko časa povzroča večje ali manjše težave. Vendar pa nekatere odvisnosti močneje vplivajo na dogajanje v nas in okoli nas. Ena teh je odvisnost od partnerja. Ker smo na nek način vsi, ki smo v partnerski zvezi, odvisni od partnerja, bi ta vzorec morali opredeliti kot zasvojenost. Velik delež mojih terapevtskih primerov predstavljajo prav slabi partnerski odnosi in problemi, izhajajoči iz tega. Tem težavam vpleteni običajno ne vidijo konca, zdi se jim, da so v začaranem krogu. V veliki večini ženske poiščejo pomoč pri terapevtih. Saj ni, da bi imele več težav kot partnerji, pač pa jim je kvaliteta partnerskega odnosa bolj pomembna kot moškim. Kljub temu da ima večina ljudi partnerske težave že na začetku zveze, se največkrat svojih težav močneje zavedo šele po tem, ko njihovi otroci odrastejo in odidejo od doma in popusti lepilo, ki ju je držalo skupaj. Ko partnerja naredita povzetek skupnosti, lahko ugotovita, da njeno nadaljnje obstajanje ni več smiselno, da se ne ljubita več, nimata istih interesov, spolno se ne privlačita in podobno. Nekateri se trudijo in krizo prebrodijo in potem so njihove zveze še močnejše. A kot sem že omenil, mnogokrat ne gre brez zunanje pomoči. Navajam terapevtski primer dveh, ki sta zvezo začela obetavno. Gospa je bila nekaj let starejša, vendar ju to ni motilo. Zaljubljenost je bila tako močna, da dvomu zaradi razlike v letih nista pustila blizu. On je v njej našel izkušeno žensko, dala mu je vso ljubezen in pozornost, ki ju je bil navajen pri mami. Ona ga je oboževala. Moj učitelj Lazarev bi rekel, da je svojega moža po pomembnosti postavila pred Boga. Navzven sta delovala kot popoln par in si nista pomišljala tudi v javnosti izkazovati medsebojnih nežnosti in pozornosti. Včasih se okolica na take zveze odziva ljubosumno, nevoščljivo, privoščili bi jima vsaj nekaj medosebnih zapletov ... On se je po poroki odrekal srečanjem s prijatelji in športu, samo da bi bil več časa z njo. Pravzaprav ga je spremljala povsod, kamor je šel. Tipična soodvisnost, simbioza, ki je že po naravi popolna, vse dokler začetna zaljubljenost ni popuščala in sta si vsak zase zaželela delčka svobode, si urediti del življenja po svoje. Njuna duhovna povezava se je zrahljala, onadva pa sta začela iskati tisto energijo, ki sta jo drug drugemu omogočala kot zaljubljeni par. To je tipična odvisnost, ki se sčasoma lahko razvije v zasvojenost. Ta prinaša nesposobnost za samostojnost, ki je nujna za dobro partnersko zvezo. Mnogokrat se tako začne kalvarija. On si je želel biti s prijatelji, ona ni dovolila, bila je ljubosumna in posestniška, to je počasi postajalo neznosno. Tudi sam se je ujel v zasvojenost in ni bil več sposoben funkcionirati brez nje ob sebi. Ona je bila tista, ki se je zavedla brezizhodnosti in je poiskala pomoč. Razlog, da so ženske večkrat nezadovoljne v partnerskem odnosu, je tudi ta, ker so bodisi nespretne ali pa ne zmorejo poiskati aktivnosti zunaj družine, s čimer bi lahko kompenzirale tisto, česar jim v partnerstvu manjka. Ženske so že po svoji primarni biološki vlogi bolj vezane na dom, so zahtevnejše in veliko pričakujejo od družine in partnerja in pogosto so ob pasivnem partnerju prisiljene delovati na moški način. Zato so tudi bolj prizadete in ob težavah ustvarjajo več podzavestne agresije do nerazumevajočega partnerja, kar še dodatno poslabša položaj. Odvisnost od partnerja ima seveda globlji vzrok. Na energijski ravni lahko opazujem, da je bil podzavestni vzorec največkrat že prevzet od prednikov, to pa za osebo predstavlja neprepoznavnost vzorca - zanjo je takšno delovanje samoumevno, zato ga zavestno ne definira kot zasvojenost. Vsakič, ko oseba ni v najboljši energijski postavitvi, ki ji rečem aksis mundi ali os sveta, se močneje veže na osebo, s katero živi. Seveda je to na nek način naravno, saj omogoča obstoj družine. Vendar pa obstoj družine ni vedno ogrožen, takrat pa tudi ni več nujna ta povezava. Vendar pa zasvojeni partner dobro pozna ugodje, ki ga preveva v trenutku močne povezave, zato tega ne zna, ne zmore ali pa noče pogrešati. To ugodje je zelo podobno občutkom, ko smo zaljubljeni, in predstavlja močan energijski pretok med osebama - partnerjema. Tudi zato odvisni ne dojame, da je z nenehnim pričakovanjem tega ugodja lahko karkoli narobe. Partnerja začne utesnjevati, ta pa ima občutek, da mu "krade" energijo - in zveza se začne na energijski ravni rušiti. Tako se partnerja odtujujeta: eden je ljubosumen, drugi se čuti ogroženega. Sam v takem primeru svetujem, da se partnerja naučita biti najprej in predvsem energijsko neodvisna, naučiti se morata znati ''napajati'', ne da bi se z vtičem priključila na partnerja. Ljubiti namreč pomeni sprejemati partnerja takega, kakršen je; pomeni spoštovati njegov notranji svet, ki ga pozna in razume le on sam. Dober partner je tisti, ki pozna svobodo v najširšem smislu, kot tak pa dopušča svobodo tudi drugim. Partner mora biti sposoben poskrbeti sam zase; kako si bosta razdelila skupne obveznosti in preživela skupni čas, je seveda njuna skupna izbira, vendar pa mora biti ekvivalentna, sicer se eden počuti nenehno izigranega ali izkoriščanega. Partnerski odnos je vzajemno delovanje, v katerem dva tvorita nekaj novega. Vrnimo se k podzavestni agresiji, ki nastaja v zasvojenem partnerju, ta slabi imunski sistem, začnejo se spremembe na telesu in razvije se bolezen. Posledice slabega odnosa seveda čutijo tudi otroci, ki se odzivajo z neprimernim obnašanjem, z boleznijo, agresijo do enega ali do obeh staršev, z umikanjem vase ... Neredko tak otrok prevzame vzorec zasvojenosti. Zasvojeni starši bi se morali zavedati tudi delovanja vzorca na še nerojenega otroka. ]]> Wed, 16 May 2012 00:00:00 +0100 Marjan Ogorevc, bioterapevt 7DNI http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783782 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783782 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783782 Prvo psihiatrično mnenje je Breivika spoznalo za hudo duševno bolnega. V skladu s tem mnenjem naj bi Breivik bolehal za paranoidno shizofrenijo. Toda naknadno psihiatrično mnenje ga je spoznalo za dovolj duševno zdravega, da lahko prisostvuje na sodnem procesu. Naknadno mnenje tudi trdi, da je bil med samim dejanjem duševno priseben... Prvo psihiatrično mnenje je Breivika spoznalo za hudo duševno bolnega. V skladu s tem mnenjem naj bi Breivik bolehal za paranoidno shizofrenijo. Toda naknadno psihiatrično mnenje ga je spoznalo za dovolj duševno zdravega, da lahko prisostvuje na sodnem procesu. Naknadno mnenje tudi trdi, da je bil med samim dejanjem duševno priseben. Ker je naknadno psihiatrično mnenje zaenkrat nedostopno javnosti in v celoti nikoli ni bilo objavljeno, se je takoj pojavila podmena, da je Breivik značilen psihopat. A beseda psihopat v dobesednem razumevanju pomeni "bolan um” (grško psyche = um, duša, pathos = bolezen). V strokovnih krogih to stanje zelo različno razlagajo. Na splošno velja, da gre za osebnostno motnjo, ki je težko prepoznavna. Značilen opis psihopata vsebuje trditve, da psihopati zaradi nekaterih osebnostnih lastnosti odstopajo od povprečja. Bili naj bi egocentrični, impulzivni, brez sramu, brezčutni, nimajo občutka krivde, ne čutijo tesnobe, niti empatije. Prav tako naj bi bili nesposobni učiti se iz lastnih izkušenj in nesposobni vzdržati v trajnejšem čustvenem odnosu. Ob tem naj bi bili precej inteligentni (pogosto celo nadpovprečno) in naj bi zlahka vzpostavljali stike z ljudmi, saj na bi znali biti tudi izjemno očarljivi. Ljudje jih lahko dojemajo kot simpatične in šarmantne. Take lastnosti jim lahko pomagajo, da dosežejo pomembne in cenjene pozicije v družbi (politiki, vojaške osebnosti, igralci, pisatelji ...). Ljudje lahko šele čez čas uvidijo (ali pa tudi ne), da so neodgovorni, rušilno nastrojeni in brezvestni. Njihovo psihopatsko naravo lahko včasih prepozna strokovnjak šele po obsežni psihiatrični in psihološki obravnavi, včasih pa se lahko izmuznejo tudi njej, saj so po opisu in vedenju zelo podobni povsem normalnim ljudem. Če bi jih bilo mogoče prepoznati na kak drug način, denimo s slikanjem možganov, bi to odprlo povsem novo poglavje v medicini in sociologiji. In prav to naj bi se posrečilo psihiatrom iz ugledne univerze Kings College v Londonu. Angleški psihiatri so z magnetno resonanco pregledali možgane več kot štiridesetih hudih zločincev, morilcev, posiljevalcev in roparjev ter ugotovili, da imajo manj sive snovi v tistih predelih možganov, ki so odgovorni za presojo moralnih vrednot ter za presojo čustvovanja drugih ljudi. Angleški psihiatri so tako znova odprli poglavje zgodovine, za katero se je zdelo, da je pozabljeno. Na podoben način je skušal ljudi razločevati tudi nemški zdravnik Franz Joseph Gall v devetnajstem stoletju. Uporabljal je svojemu času primeren postopek. Stanje ljudskega uma in duha je skušal opredeliti na osnovi oblike lobanje. Razlagal je, da oblika lobanje odseva obliko možganov. Od oblike možganov pa je odvisno, kakšen je naš osebnosti ustroj. Gall je postal oče frenologije, vede, ki je med ostalim trdila, da lahko zločince prepozna na osnovi oblike njihove lobanje. V ZDA so v tistem času izumili celo samodejno napravo za določanje frenološke tipologije ljudi. Imenovali so jo samodejni električni frenometer. Naprava je mnoge nedolžne ljudi spravila v zapor, frenologija pa je povzročila ogromno zla. Belgijski psihiatri so na primer frenologijo uporabljali za razlago domnevne intelektualne prevlade Tutsijev nad Hutuji v Ruandi. Ali lahko sedaj magnetna resonanca nadomesti Gallovo frenologijo? Morda bi jo celo lahko, če ne bi bilo slavnega stanfordskega kaznilniškega poskusa. V tem poskusu je univerzitetni profesor psihologije svoje študente po naključju razdelil v dve skupini. V prvi so pristali zaporniki, druga se je prelevila v njihove paznike. Poskus je potekal v posebej prirejenih prostorih pritličja univerzitetne stavbe, ki so ga spremenili v zapor. Poskus so zgolj po šestih dnevih prekinili. Izkazalo se je namreč, da so se povsem "normalni" študenti, ki so igrali vlogo paznikov, prelevili v sadistične mučitelje. Poskus, ki ni bil edini te vrste, je med ostalim pokazal, da je psihološki razvoj zla zapleten in da v ustreznih družbenih okoliščinah lahko vsak "normalen človek" postane poosebljeno zlo. Ali drugače: na razvoj zla v človeški družbi imajo izjemen vpliv družbene razmere in psihodinamika medčloveških odnosov. Vpliv organskega ustroja možganov, ki je genetsko opredeljen, je iz zornega kota stanfordskega kaznilniškega poskusa zanemarljiv. Ali še drugače: z veliko mero previdnosti je potrebno opazovati poskuse, da bi na osnovi oblike in ustroja možganov ljudi začeli razporejati med "normalne" in "zločince". To bi bilo namreč izvrstno orodje za tiste, ki bi želeli stanfordski kaznilniški poskus razširiti na celotno družbo. Eden izmed takih poskusov se je v Ruandi v sporu Tutsiji in Hutuji končal z genocidom več kot osemsto tisoč ljudi. Možgani psihopatov Angleški raziskovalci iz univerze Kings College v Londonu trdijo, da so našli dokaze o spremenjenem ustroju možganov pri morilcih, posiljevalcih in storilcih drugih hudih kaznivih dejanj. Raziskovalci so za pregled možganov uporabili preiskavo z magnetno resonanco. Pregledali so možgane 44 storilcev in ugotovili, da imajo njihovi možgani v primerjavi z možgani drugih ljudi manj sive tvarine v čelnih možganskih režnjih. Gre za tiste dele možganov, ki med ostalim skrbijo za presojo o moralnih vrednotah, o čustvovanju drugih ljudi in o vrednotenju njihovih namer. Raziskovalci sodijo, da bi zmožnost razlikovanja med možgani psihopatov in normalnih ljudi lahko privedla do drugačne medicinske obravnave psihopatov. ]]> Wed, 16 May 2012 00:00:00 +0100 Dr. Vojko Flis 7DNI http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783745 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783745 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783745 - V skupini ste sami fantje. Zna kdo od vas dejansko speči jabolčni štrudl? "Nejčeva mama, Domnova mama, Juretova mama, Gregorjeva mama in Martinova mama. V poštev pridejo še babice, sestrične in tako naprej ... Verjetno bi znali speči tistega, ki ga kupiš že pripravljenega in samo porineš v pečico... - V skupini ste sami fantje. Zna kdo od vas dejansko speči jabolčni štrudl? "Nejčeva mama, Domnova mama, Juretova mama, Gregorjeva mama in Martinova mama. V poštev pridejo še babice, sestrične in tako naprej ... Verjetno bi znali speči tistega, ki ga kupiš že pripravljenega in samo porineš v pečico." - Pa ga kdaj prinesete tudi na koncerte? "Včasih pa res in vedno ga zmanjka takoj. Ko pridemo z odra, ni več niti drobtinice. Kaj natančno počnejo obiskovalci z njim, ne moremo videti zaradi bleščanja žarometov na odru. Mogoče pa je to način, kako privabiti ljudi v prvo vrsto!" - Če niste mojstri v pripravljanju jabolčnega štrudla, zakaj ste potem izbrali tako ime? "V srednji šoli je bilo med urami matematike zelo dolgčas in tako smo pač poskusili najti najbolj neumno ime za bend, kar smo se ga lahko spomnili. Imeli smo cel seznam možnosti, potem pa je po sistemu izločevanja ostala ta. Če ne bi bili Jabolčni štrudl bi mogoče bili danes, Metalbajski, Power Rangers, Sticks and stones, Loser force five. Ali kaj podobno odtrganega." - Dejali ste, da boste začeli s snemanjem albuma, ko zadenete na lotu. Kako vam gre pri tem? "Trenutno smo pri 72 procentih postopka. Osem pesmi čaka na snemanje albuma, ki bo nadgradil demo posnetke, ki jih imamo zdaj in smo jih povečini snemali s prenosnim snemalnikom zvoka na vajah. Mala napravica dela presenetljivo dobro!" - Kaj pa, ko bo album ugledal luč sveta? "Potem pa naravnost v Ameriko! Ambicije in ego so vedno prisotni. Če ne, pa bo vsaj kak koncert več in jabolčni štrudl za vse." - V čem vidite smisel in vizijo Jabolčnega štrudla? "Joj, to pa mora povedati naš pevec Nejc, ki rad filozofira. Najprej smo vedno prijatelji, ki imamo radi glasbo, šele potem pa bend. Če v tem procesu ustvarjamo dovolj dobre pesmi, da jih želi poslušati še nekdo drug, toliko bolje! Ustvarjamo lepe spomine za naše zanamce. Nimamo teženj k svetovni slavi, ampak, če se bi slučajno zgodila, se je ne bi branili! Čeprav velja omeniti, da skupina, ki izbere slovensko ime s toliko šumniki, verjetno ne cilja na tuji trg." - Kot mlad bend morate sami iskati priložnost za koncerte. Kako se lotevate tega? "Vsak po malem išče po svojih močeh. Zdaj, ko smo vsi študenti, imamo končno več časa in se lahko bolj posvečamo tudi organizaciji. V maju načrtujemo nastop na glasbeni noči Musiknacht v avstrijskem Gradcu. Vsekakor pa je laže pristopiti do klubov, če jim lahko ponudiš kvalitetne studijske posnetke. Ker jih do zdaj nismo imeli, je to velikokrat predstavljalo problem. Tudi zato menimo, da je snemanje albuma nujno." - Na odru vedno pripravite svojevrstno predstavo tudi z oblačili. Menite, da je unikaten odrski nastop pomemben? "Glasba je na prvem mestu, vse ostalo je 'šovbiznis'. Zato imamo ekstravagantnega basista Jureta kot pionirja na tem področju, ki se na odru pojavi v usnjenih hlačah, srajci, rokavicah brez prstov in s cilindrom. Kitarist Domen vedno znova vsem sporoča, da ni normalen (oblečeno ima majico s takim napisom), ostali pa se še malo iščemo in oblikujemo svoj stil. Dejstvo je, da si publika tistega, ki izstopa tudi po videzu, najbolj zapomni. Zato so nekateri člani benda nepogrešljivi zaradi znanja in tehnike, drugi pa so maskota benda! Nismo ravno pop princese, ampak za neko mero stila je treba poskrbeti." - Želite biti zafrkantski provokatorji ali resen rokerski bend? "Že samo ime je nekoliko komično in neobičajno, zato si ga publika hitreje zapomni. Preveč slovenskih bendov nima slovenskega imena, nas ni sram, da ga imamo. Tudi to je neke vrste naša znamka. Vseeno pa vse, kar počnemo, mislimo zelo resno." - Kljub slovenskemu imenu, pa so vaše avtorske pesmi v angleškem jeziku. Zakaj tudi pri glasbenem ustvarjanju niste izbrali podobne logike kot pri imenu? "Preprosto zato, ker nam angleška besedila lepše zvenijo. Bomo pa v prihodnosti poskusili kaj napisati tudi v slovenskem jeziku. Kljub stereotipni izbiri angleščine pa upamo reči, da naša besedila niso sestavljena iz že tisočkrat slišanih fraz in ne zvenijo stereotipno. Jokanja o neuslišani ljubezni ne boste slišali od nas, čeprav se ne bojimo ljubezenskih besedil in jih tudi pišemo!" - Pa ponavadi nastane najprej glasba in šele potem besedilo? "Ja, vsaj do zdaj je bilo ponavadi tako. Razen v enem primeru, iz tistega besedila je potem nastala balada, ki jo tudi radi igramo na koncertih." - Marsikateri bend si na koncertih ne upa igrati balad, ker se boji, da bo razpoloženje padlo ... "Moraš jo znati postaviti, vedeti, kaj zaigrati pred njo in po njej. Pri nas baladi sledi priredba skladbe skupine Lordi, ki resnično vse spravi na noge. Nismo radi utesnjeni v pretesen kalup, zato premešamo različne zadeve in tak zvok deluje precej dobro. Naša zvrst je jabolčni štrudl." - Verjamete v oglaševanje in promocijo benda s pomočjo interneta? Se vam zdi, da prejemate dovolj odzivov? "Najboljši indikator odmevnosti so koncerti in z vsakim je več ljudi, ki nam je naša glasba všeč. Raznim Facebookom ne verjamemo preveč, saj si lahko vsak umetno poveča število oboževalcev tako, da pošilja prošnje za prijateljstvo neznancem v Indijo in zbira njihove klike. Toda to je samo sebi namen. Uporabnost socialnih omrežij se pokaže le, ko je treba razširiti kako novico ali promovirati svoj izdelek, saj tam doseže največje občinstvo. Za neznane skupine brez denarja je to pač način brezplačne promocije. Bolje je, kot nič!" - Bi lahko preživeli in delovali tudi, če vas ne bi bilo na Facebooku? "Seveda bi. Še nobene ponudbe za koncert nismo prejeli zaradi Facebooka! Vse se je zgodilo s pristnim človeškim kontaktom. Je pa to pač eden izmed kanalov, kjer ljudje lahko pogledajo, kaj počnemo." - Koliko pa zaslužite z glasbo? "Mi do zdaj nismo nikoli pobirali vstopnine, kjer smo igrali, pa tudi honorarji so zelo redki. Igramo pa za čevape, narezek, dobro voljo ... Denar nam ni tako pomemben, pomembno nam je, da igramo in da se imamo dobro. Denar bo že prišel. Verjetno." - Večina članov je iz Maribora. Kako čutite EPK? Se pozna kaj tudi na vašem delovanju? "Močno smo razočarani nad nekaterimi segmenti. Preveč je omejen samo na tako imenovano visoko kulturo. Glasba je del kulture in izražanje kulture bi morali v kulturni prestolnici spodbujati. Nas pa so pred nekaj tedni, ko smo igrali v kavarni na Lentu, utišali policisti, ker smo menda bili preglasni. Nasilno so ustavili naše kulturno izražanje na slovenski kulturni praznik v evropski prestolnici kulture. Malim mariborskim bendom ni omogočeno prav nič več kot prejšnja leta. Pa vemo, da je veliko takih, ki ustvarjajo in bi se želeli predstaviti javnosti." ]]> Wed, 16 May 2012 00:00:00 +0100 Lea Dvoršak 7DNI http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783678 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783678 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783678 Glavni izvršni direktor ameriškega spletnega podjetja Yahoo, ki je v zadnjem času sicer v vse globlji krizi, Scott Thompson, je konec prejšnjega tedna nenadoma odstopil s svojega položaja. Uradno je do sprememb prišlo v kompromisnem dogovoru z vlagateljem Danielom Loebom, ki obvladuje sklad tveganega kapitala Third Point, sicer 6-odstotnega delničarja Yahooja... Glavni izvršni direktor ameriškega spletnega podjetja Yahoo, ki je v zadnjem času sicer v vse globlji krizi, Scott Thompson, je konec prejšnjega tedna nenadoma odstopil s svojega položaja. Uradno je do sprememb prišlo v kompromisnem dogovoru z vlagateljem Danielom Loebom, ki obvladuje sklad tveganega kapitala Third Point, sicer 6-odstotnega delničarja Yahooja. A dejstvo je, da se je Thompson v središču pozornosti znašel zaradi razkritja v zvezi z njegovo izobrazbo. Na spletni strani podjetja so namreč zapisali, da ima diplomo iz računalniških znanosti. Da to ne drži, je opozoril prav Loeb, večni Thompsonov (tihi) nasprotnik. Thompson sicer je diplomiral, a iz poslovnih ved, smer računovodstvo. Napačni podatek pa ni bil objavljen le na spletni strani podjetja, pač pa so ga vključili tudi v prijavo pri ameriški Komisiji za vrednostne papirje in borzo. V Yahooju so pojasnjevali, da je bila napaka nenamerno storjena, Loeb pa je pomoto v življenjepisu označil kot kršenje etičnega kodeksa Yahooja. Kdor goljufa, gre! V zadnjem času so se sicer škandali, povezani z lažmi o izobrazbi, z obtožbami prepisovanja, plagiatorstva, vrstili po vsem svetu, tako v politiki kot v poslovnem svetu. V Romuniji se je zadnji teden razvnela polemika zaradi ministra za izobraževanje Ioana Manga, ki ga sumijo, da je prepisal več znanstvenih člankov. Zaradi obtožb o plagiatih na račun ministra je premier Victor Ponta tamkajšnji Akademiji, kot najvišji znanstveni ustanovi v državi, odredil, naj uvede preiskavo. "Odločil sem se, da zaprosim neodvisno ustanovo, romunsko Akademijo, ali lahko skupina neodvisnih strokovnjakov v najkrajšem možnem času lahko analizira obtožbe proti ministru," je ob tem izpostavil Ponta. Obenem je napovedal, da bo moral Mang odstopiti, če se izkaže resničnost obtožb. Ta je vse očitke že gladko zanikal. Tako se je na svojo tovrstno afero sprva odzival tudi madžarski predsednik Pal Schmitt. A ko mu je madžarska univerza Semmelweis odvzela doktorat, potem ko se je izkazalo, da je prepisal večji del svoje doktorske disertacije, je po številnih pritiskih odstopil. "Na podlagi madžarske ustave, ki sem jo podpisal, predsednik odraža enotnost naroda. Ko moje osebno vprašanje deli moj ljubi narod, to pomeni, da je moja dolžnost, da sklenem svojo funkcijo in odstopim od mandata predsednika," je Schmitt pojasnil parlamentu in odšel v politično zgodovino. Plagiatorstvo pri doktoratu je odneslo tudi nemškega obrambnega ministra Karla Theodorja zu Guttenberga, čeprav je veljal za veliki up vladajoče CDU Angele Merkel in za eno od vzhajajočih zvezd nemške politike. A univerza v Bayreuthu mu je odvzela doktorski naziv, potem ko so ga obtožili, da je njegov doktorat iz leta 2006 poln plagiatorstva. Rektor univerze Rüdiger Bormann je ob odločitvi sporočil, da njegova doktorska teza namreč "ni bila rezultat ustreznega znanstvenega dela", vendar pa doktorata ni označil za plagiat. Kljub temu po standardih politične kulture zanj ni bilo več prostora v nemški vladi. "Odločitev sem sprejel, ker nisem mogel več opravljati svojih nalog. To je najbolj boleč korak v mojem življenju," je povedal Guttenberg. Dobra dva meseca po tem je morala zaradi plagiatorstva odstopiti tudi članica predsedstva nemških liberalcev (FDP) in podpredsednica Evropskega parlamenta Silvane KochMehrin. Zanimivo: pred dnevi se je izkazalo, da je srednješolsko spričevalo ponaredil tudi nekdanji dirkaški šampion, danes lastnik letalske družbe Niki Lauda Visoka toleranca za prepisovalce in goljufe Ko se preselimo v Slovenijo, se slika prevzemanja politične odgovornosti povsem popači, političnokulturni standardi se dramatično znižajo, tovrstni škandali pa se kar vrstijo. Člani senata Ekonomske fakultete so ugotovili, da je nekdanji prvi mož Vzajemne, zdaj šef Ljubljanskih lekarn Marko Jaklič prepisal velik del svoje magistrske naloge. A Jakliču ni padlo na pamet, da bi odstopil, celo več, ljubljanski mestni svet ga je z večino Jankovićeve liste potrdil za ta položaj za še en mandat. Verodostojno srednješolsko spričevalo poslanca Ivana Simčiča se še vedno ni našlo, vmes je tožilstvo potrdilo, da je ponaredek, a predstavnik ljudstva iz Ilirske Bistrice vztraja v poslanskih klopeh. Dolgo ga je branil tudi šef DeSUSa Karl Erjavec, a ga je naposled po pritiskih in razkolih v stranki le pozval k odstopu, pred tem pa je celo govoril, da "se tožilstvo gre politične igre". A Simčič se ob vsem čuti še prizadetega, češ: zakaj ga napadajo, in pravi, da bi morali preganjati tiste, ki so njegovo spričevalo morda res ponaredili. Med nepovezanimi poslanci se je pridružil Ivanu Vogrinu. Poslanec SDS Branko Marinič je, za zdaj nepravnomočno, obsojen zaradi napeljevanja h kaznivemu dejanju ponarejanja listin. Na okrajnem sodišču v Kranju je pred tedni sicer vztrajal, da je na fakulteti za organizacijske vede sam opravil izpit iz nemščine, a sodnice ni prepričal, zato mu je prisodila pet mesecev pogojne kazni. Mariniča je k odstopu pozval predsednik DZ Gregor Virant, ne pa tudi njegova stranka - vladajoča SDS. Tudi poslancu se ne zdi, da bi se iz političnohigieničnih razlogov moral umakniti. Izkazalo se je tudi, da je diploma poslanca Pozitivne Slovenije Mitje Meršola, z izjemo nekaj strani, dobesedni prepis njegove knjige "Američani kar tako", ki jo je izdal leto poprej. A Meršolu se to ne zdi sporno, saj da "gre za njegovo, lastno knjigo". Nekaj primerov tovrstnih očitkov seže tudi nekaj nazaj. Docent za evropsko pravo na ljubljanski Pravni fakulteti Matej Accetto je tako, denimo, generalnemu sekretarju vlade in bodočemu slovenskemu članu Evropskega računskega sodišča Milanu M. Cviklu očital prepisovanje iz angleške spletne enciklopedije Wikipedia. Cvikl je vse očitke zavrnil. "Epidemija" goljufanja Sicer pa, ko gre za goljufanje pri izobraževanju in izobrazbi, očitno razsaja "epidemija". Tako je Daily Telegraph poročal, da so epidemične razsežnosti tega pojava tudi na britanskih univerzah, ki so sicer globalno izjemno cenjene. V javnost so lani pricurljale informacije, da so odkrili že več tisoč študentov, ki so oddajali plagiate, poskušali podkupovati profesorje in so po svetovnem spletu kupovali seminarske naloge. In kaj še pravi raziskava, pri kateri je sodelovalo 80 univerz? Pokazalo se je, da je goljufanje v visokem šolstvu zajelo tudi inštitute. ]]> Wed, 16 May 2012 00:00:00 +0100 Matija Stepišnik 7DNI http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783750 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783750 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783750 Oddih s partnerjem je ena od boljših idej v trenutku, ko postanete preveč vpeti v vsakdanjo rutino. Zvezde so na vaši strani in pravo ponudbo boste hitro našli. Potrebno bo le še nekaj organizacije in romantični odklop v dvoje se lahko prične. Zmanjkovalo vam bo časa, zato bo rasla tudi vaša stopnja nepotrpežljivosti do zahtev drugih... Oddih s partnerjem je ena od boljših idej v trenutku, ko postanete preveč vpeti v vsakdanjo rutino. Zvezde so na vaši strani in pravo ponudbo boste hitro našli. Potrebno bo le še nekaj organizacije in romantični odklop v dvoje se lahko prične. Zmanjkovalo vam bo časa, zato bo rasla tudi vaša stopnja nepotrpežljivosti do zahtev drugih. Nepovabljene goste boste gladko odslovili in po možnosti še nahrulili, če vas bodo zmotili ob neprimernem času. Te dni pač bolj grizete, kot predete. Pomembna informacija vas bo usmerila v popolnoma nove vode. Namesto v svojem okolju boste ključ za uspeh začeli iskati v sebi in si zadali nalogo, da se disciplinirate do te mere, da vaša čustva ne bodo več vplivala na stopnjo produktivnosti. Ostali boste sami z občutkom osamljenosti in srkali še zadnje požirke včerajšnjega vina. Preden pa se boste začeli popolnoma smiliti samemu sebi, bo na vratih pozvonilo in nekdo vas bo neusmiljeno zvlekel v beli dan. Pa še hvaležni mu boste. Da bi si olajšali mučno delo, ga boste popestrili z druženjem in si naročili prijatelje, da vam priskočijo na pomoč. Dan bo presenetljivo hitro minil in komaj boste opazili, kdaj ste postorili vse, kar bi morali že dolgo. Saj ni bilo tako hudo, kajne? Zapletli ste se v nenavaden odnos, ki vas vznemirja in bega obenem. Znaki naklonjenosti so jasni, vendar se bojite okoliščin, ki niso prav nič obetavne za začetek zveze. Če resnično želite, da uspe, bo od vas zahtevala veliko truda in prilagajanja. Po napornem tednu komaj čakate, da si boste lahko vzeli nekaj časa zase in za stvari, ki jih imate resnično radi. Pa tudi za ljudi, ki ste jih morali zaradi drugih obveznosti predolgo zapostavljati, svet pa brez njih preprosto ni tako bleščeč in poln. Nočete se ubadati s preteklostjo in stokrat premlevati stvari, ki so že globoko zakopane. Da bi lažje pozabili, boste začeli s spoznavanjem novih ljudi, ki bodo v vaše življenje prinesli veselje. Veliko bolj odprti boste do sveta, kot ste bili nekoč. Čeprav sta se že pred časom odtujila, niste pripravljeni preprosto zapreti tega poglavja in začeti znova. Radi bi storili vse, kar se da storiti, da ohranite zvezo, v katero ste vložili vse, kar ste imeli. Še vedno verjamete, da vaju čaka srečen konec. Obujanje spominov bo prineslo s seboj hrepenenje po osebi, ki je nenadoma izginila iz vašega življenja. Morda je čas, da jo poiščete in izveste, kaj se je dejansko zgodilo. Presenečeni boste nad vlogo, ki ste jo vi odigrali pri celotni zadevi. Naveličali ste se vedno iste hrane, zato se boste vrgli v brskanje po kuharskih knjigah in vso družino prepričevali, da je treba korenito spremeniti vaš način prehranjevanja. Prvi poskusi ne bodo najbolj uspeli, toda nikar ne obupajte ob prvi oviri. Zgodila se je revolucija! Obudili ste svoje zaprašeno ljubezensko življenje in ga spravili v pogon. Toda po čudovitem večeru se zdaj sprašujete, kako naprej. To boste morali odkriti sami, a le poslušajte nasvet prijateljev, da ne odlašajte predolgo. ]]> Wed, 16 May 2012 00:00:00 +0100 7DNI http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783788 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783788 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783788 1. Zavedaj se, da sta velika ljubezen in velik uspeh povezani z velikimi tveganji! 2. Ko izgubljaš ne izgubi nauka, ki ga lahko iz tega dobiš! 3. Sledijo trije "R": a) "respect" (spoštovanje) do sebe, b) "respect" (spoštovanje) do drugih in c) "responsability" (odgovornost) za svoje postopke... 1. Zavedaj se, da sta velika ljubezen in velik uspeh povezani z velikimi tveganji! 2. Ko izgubljaš ne izgubi nauka, ki ga lahko iz tega dobiš! 3. Sledijo trije "R": a) "respect" (spoštovanje) do sebe, b) "respect" (spoštovanje) do drugih in c) "responsability" (odgovornost) za svoje postopke 4. Pomni! Če ne dobiš tega, kar želiš, je to včasih čudežen udarec sreče. 5. Nauči se pravil, tako da veš, kako jih na koncu sprejeti! 6. Ne dovoli, da zaradi majhnega nesporazuma izgubiš prijateljstvo! 7. Ko dojameš, da si naredil napako, takoj stori nekaj, da to popraviš! 8. Preživi vsak dan nekaj časa sam! 9. Bodi odprt za spremembe, ampak ne izgubi svoje vrednosti! 10. Zapomni si, da je molk včasih najboljši odgovor! 11. Vzdušje ljubezni v tvoji hiši je temelj tvojega življenja. 12. Deli svoje znanje! To je pot, da postaneš nesmrten. 13. Enkrat na leto pojdi tja, kjer nisi bil nikoli prej. 14. Zapomni si, da je najboljši odnos tisti, v katerem je vajina medsebojna ljubezen večja, kot vajine medsebojne potrebe! 15. Oceni svoj uspeh po tistem, česar si se moral odpovedati, da bi ga dosegel! 16. Uživaj s predanostjo v ljubezni in umetnosti kuhanja! 17. Daj ljudem več, kot pričakujejo in delaj to z veseljem! 18. Nauči se svojih priljubljenih verzov na pamet! 19. Ne verjemi vsemu, kar slišiš, toda daj, kar imaš! 20. Če rečeš "ljubim te", bodi iskren! 21. Ko nekomu rečeš "žal mi je", ga glej v oči! 22. Bodi vsaj šest mesecev zaročen, preden se poročiš! 23. Verjemi v ljubezen na prvi pogled! 24. Ne smej se sanjam drugih ljudi! 25. Ljubi globoko in strastno! To te lahko prizadene, ampak je edini način, da živiš s polnim življenjem! 26. Ko se skregaš s partnerjem, bodi pošten! Ne kolni in ne uporabljaj grdih besed! 27. Nikoli ne ocenjuj človeka po njegovih sorodnikih! 28. Govori počasi, ampak misli hitro! 29. Ko ti zastavijo vprašanje, na katero ne želiš odgovoriti, se nasmehni in vprašaj "Zakaj to sprašuješ"? 30. Spomni se in pokliči kdaj tudi svojo mater! 31. Reci "na zdravje" ko nekdo kihne! 32. Ko se zaveš svoje napake, jo priznaj in se tudi nekaj nauči iz nje za svojo prihodnost. 33. Smej se dokler telefoniraš! Oseba s katero se pogovarjaš, bo to slišala v tvojem glasu. 34. Poroči se z osebo, s katero se rad pogovarjaš! Ko se postaraš, se bo ta sposobnost splačala bolj kot ostale. 35. Beri več knjig in manj glej TV! 36. Živi dobro in častno življenje! Ko se postaraš, se boš lahko ozrl in še enkrat užival v življenju. 37. Verjemi v Boga, toda zakleni avto! 38. Zelo pomembno je imeti polno ljubezni. Stori vse, kar moreš, da si ustvariš miren in harmoničen dom. 39. Govori o nasprotjih z ljudmi, ki jih ljubiš, ampak imej v mislih samo trenutno situacijo. 40. Ne govori o preteklosti! 41. Ne pozabi brati med vrsticami! 42. Podeli svoje znanje tako, da lahko drugim pomagaš v napredovanju! 43. Bodi pozoren do našega planeta! 44. Moli, saj ima molitev neprecenljivo moč! 45. Ne prekini nikogar, dokler te hvali! 46. Skrbi za lastno življenje! 47. Ne verjemi nikomur, ki te ne gleda v oči, dokler te poljublja! 48. Če zaslužiš veliko denarja, ga uporabi, tudi tako, da pomagaš drugim! To je največja korist, ki jo lahko imaš od denarja. 49. Zavedaj se, da je tvoj značaj tvoja usoda! ]]> Wed, 16 May 2012 00:00:00 +0100 7DNI http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783669 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783669 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783669 Obrača se verjetno v grobu, Krešimir Čabrijan, ker preprodajajo premoženje, ki se je nabralo pod njegovim vodstvom (tedaj) podjetja Pohorje kot na bolšjem sejmu in ta čas ni znano, kdo so njegovi (resnični) lastniki. Kot je znano, je ta mož z izkupičkom od samo štirih brezcarinskih trgovin (in še s kakšnim kreditom) zgradil hotel Habakuk in Fontano, poleg tega je k podjetju pripojil še številne gostinske objekte ter - daljnovidno - investiral v stražunsko vrtino, iz katere izvira termalna voda Term... Obrača se verjetno v grobu, Krešimir Čabrijan, ker preprodajajo premoženje, ki se je nabralo pod njegovim vodstvom (tedaj) podjetja Pohorje kot na bolšjem sejmu in ta čas ni znano, kdo so njegovi (resnični) lastniki. Kot je znano, je ta mož z izkupičkom od samo štirih brezcarinskih trgovin (in še s kakšnim kreditom) zgradil hotel Habakuk in Fontano, poleg tega je k podjetju pripojil še številne gostinske objekte ter - daljnovidno - investiral v stražunsko vrtino, iz katere izvira termalna voda Term. In je za vse to februarja leta 1997 dobil priznanje z zlatim znakom Turistične zveze Slovenije. Njegova naslednica pa je raje prodajala dele tega premoženja in je podjetju nazadnje ostala le ena gostilna. Tudi Fontano je hotela prodati, a ni našla kupca zanjo. Nazadnje je - za neznano vsoto - podjetje s termalno vodo vred prešlo v last holdinga NFD Staneta Valanta. Ta pa se je letos pričel utapljati v dolgovih, in ko mu je voda segla že do vratu, se je odkrižal stražunske termalne vode ter Term povrhu, menda za mastnih 30 milijonov evrov. Kupec je hotelirska firma (tako so seznanili javnost), podjetje Platanus, d.o.o., s sedežem v Mariboru. Njegova uradna lastnica naj bi bila ruska državljanka z imenom Olga Viktorovna Lopaeva. Nakar sem optimist, kakršen sem, predvidel, da bo ta očitno spretna in bogata menedžerka zvabila k nam Rusov kot Rusov in bom v parni kopeli videval snežno bele postave mladenk, nemara iz Irkutska, če ne bosta v parni še naprej prižgani samo dve žarnici, zaradi katerih se moram v temi h kamnitemu sedežu pritipati. Izkazalo pa se je, da bo treba osvetliti kaj bolj zahtevnega od Fontaninega prostora s paro: Olgica je namreč 21. marca 2012 svoje lastništvo Platanusa prepisala na podjetje Easterland Partners Corp iz Road Towna (glavnega otoka britanskih Deviških otokov), ki je postalo 76-odstotni lastnik Term, in še na Intelco Group Co. iz Belize Cityja (največjega mesta srednjeameriške državice), ki je postalo 24-odstotni družbenik Platanusa. Obe novi lastnici bosta torej prevzeli nadzor nad največjim mariborskim hotelirjem. Prva je oddaljena 7806 kilometrov od vznožja Pohorja, zato se bojim, da ne bo k nam vozila devic z Deviških otokov. Namesto Lopaeve se je v ospredje obeh novih lastnic postavil Rus Oleg Vadimovič Derkač, kar dovoljuje domnevo, da se v ozadje posla stekajo ruski denarji. A Derkač zatrjuje, da v posel s Termami ni vpleten špekulativni investicijski kapital ali denar iz sive ekonomije. Ne mara pa mož razkriti kaj več o lastništvu Term, češ da gre za prvi tovrstni projekt investitorjev in je zato potrebna pazljivost. Očitno nujna, ker sedež obeh lastnic poleg finančnih ugodnosti davčnih oaz (v katerih skorajda ne plačujeta dajatev) zagotavlja anonimnost, saj ob ustanovitvi pravne osebe ni treba razkriti, kdo je lastnik, kdo vodja in kdo so družabniki. Za Terme, ki so 1. januarja 2012 zaposlovale 272 ljudi in so vodilne na področju turizma, hotelirstva, zdravstva, rekreacije ter trgovine, pa tudi za mesto Maribor in regijo, bi znalo biti problematično, če bi se znašle v rokah neznancev, v podjetniških strukturah torej, ki se lahko izogibajo vsakemu nadzoru. Ne upam sumiti, da nameravajo v stražunski vodi morebiti umivati katere v dolarje pretopljene rublje. Zato pričakujem, da bo za letošnji 16. maj napovedana skupščina delničarjev Term, d.d., v hotelu Piramida razblinila meglo, ki skriva novega lastnika pomembnega in uspešnega mariborskega podjetja. Privoščimo Mariboru in Termam, da termalna voda iz Stražuna in vse, kar je povezano z njo, ne bi odtekalo v deviški živi pesek, zaradi katerega bi bodočnost pomembne firme doživljali kot fato morgano. ]]> Wed, 16 May 2012 00:00:00 +0100 Otmar Klipšteter 7DNI http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783784 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783784 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783784 Oni dan sem si zaželela lepega razgleda na mesto, zato sem se sprehodila do cerkvice Sacre Coeur. Na poti me je zaustavila gruča Afričanov, ki so želeli na mojo roko splesti zapestnico. Poceni, a kot kaže dokaj učinkovit trik, saj so kljub moji zavrnitvi, kasneje, ko sem se vračala, med seboj delili prisluženo žepnino... Oni dan sem si zaželela lepega razgleda na mesto, zato sem se sprehodila do cerkvice Sacre Coeur. Na poti me je zaustavila gruča Afričanov, ki so želeli na mojo roko splesti zapestnico. Poceni, a kot kaže dokaj učinkovit trik, saj so kljub moji zavrnitvi, kasneje, ko sem se vračala, med seboj delili prisluženo žepnino. Še bolj učinkoviti so prodajalci miniaturnih Eifflovih stolpov, ki jih turist najde po vsem mestu. Pol evra za prikupen obesek se, kljub krizi, zdi malo in ljudje jih z veseljem kupujejo, pa četudi bi na kakšni stojnici nekaj korakov naprej dobili isto zadevo (morda še obarvano) po ceni dveh evrov za osem kosov. Priložnost dela tatu pravijo, ali v tem primeru - turista. Fantje to vedo in posel jim cveti, kljub občasnim srečanjem s pariškimi žandarji. Malo manj navdušeni nad njihovo prisotnostjo pa so Francozi in nekateri drugi priseljenci. Azijci, denimo, se že lep čas pritožujejo, ker so na metroju žaljeni, odrivani in še kako drugače zlorabljeni, pogosto s strani temnopoltih priseljencev. Rasizem v državi namreč kljub pestri rasni raznolikosti še zdaleč ni pozabljena tema, še več, dogaja se tudi na poklicnem področju. Vendar je treba na tem mestu potegniti odločno črto, večina temnopoltih priseljencev, ki povzroča težave, namreč ne prihaja iz nekdanjih francoskih kolonij (čezmorski departmaji ne štejejo, ker so uradno del Republike Francije), temveč iz tako imenovanih dežel Maghreba (Alžirije, Maroka in Tunizije). Od tam izvira tudi največ ilegalnih priseljencev, kar težavo še zaostruje. Francozi jih namreč krivijo za vse, od majhnih tatvin, do velikih kriminalnih prekrškov, pozabiti ne velja, da je imel tudi marčevski strelec iz Toulousa na jugu Francije alžirske korenine. Zato se v luči priprave nove imigracijske politike, ki se bo, kljub ne prevelikem zanimanju novega predsednika Francoisa Hollanda, prej ali slej zgodila, upravičeno poraja vprašanje, kako razdeliti kvote. V Francijo se namreč vsako leto legalno priseli okoli 200 tisoč tujcev, od tega približno ena petina kot zakonski partnerji francoskih državljanov. Trenutno imigranti tvorijo skoraj četrtino francoskega prebivalstva in slaba polovica jih ima severnoafriške korenine. Že Sarkozy je jasno nakazal, da so mu prav ti največji trn v peti, toda vprašanje je, kako oblikovati imigracijsko politiko, ki bo njihovo priseljevanje omejila brez večjih izgredov znotraj države. Čas vsekakor je, da Francija počasi začne zapirati svoja vrata. Po več kot osemdesetih letih se je namreč ponovno znašla v nezavidljivem položaju. Če ji je v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja primanjkovalo prebivalstva in je zato na široko odprla vrata tujcem, se je ob dokaj stabilni rasti prebivalstva v zadnjih letih začela soočati s prenaseljenostjo. To je na zadnjih volitvah z veliko podporo Marine La Pen izrazil tudi narod. Sprememba se torej mora zgoditi, vprašanje je le, kako daleč si bo Hollande upal stopiti. ]]> Wed, 16 May 2012 00:00:00 +0100 Tadeja Škerjanc, Pariz 7DNI http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783704 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783704 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783704 Ameriški pisec knjig o teorijah zarot William Engdahl je obiskal Kinga M. Huberta, ki mu je na smrtni postelji priznal, da si je teorijo o nafti, ki je bo kmalu zmanjkalo, izmislil. Naftne družbe, banke in države so idejo takoj vzele za svojo, le Rusi so podvomili v teorijo, da je nafta nastala iz fosilnih ostankov dinozavrov in drugih živali in rastlin... Ameriški pisec knjig o teorijah zarot William Engdahl je obiskal Kinga M. Huberta, ki mu je na smrtni postelji priznal, da si je teorijo o nafti, ki je bo kmalu zmanjkalo, izmislil. Naftne družbe, banke in države so idejo takoj vzele za svojo, le Rusi so podvomili v teorijo, da je nafta nastala iz fosilnih ostankov dinozavrov in drugih živali in rastlin. Čudno se jim je zdelo, kako bi ostanki dinozavrov prišli pod zemljo 50 kilometrov in več, kar je seveda nemogoče, zato so se natanko lotili analize nafte. Ugotovili so, da je celotno jedro Zemlje iz nafte in zato je ne more zmanjkati. Enhdahl je v svoji najnovejši knjigi pojasnil zablodo s katero dobro služijo predvsem borzni dobičkarji, uporabniki pa vsaj enkrat preplačujemo gorivo. Seveda pa se ob tem poraja vprašanja, če je nafte res neomejeno, zakaj iz nekaterih črpališč nafta ne teče več? Engdahl odgovarja, da je to le začasno, dokler v globok podzemni rezervoar ne nateče nova pošiljka nafte. ]]> Wed, 16 May 2012 00:00:00 +0100 Pripravlja Zvone Štor 7DNI http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783659 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783659 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783659 Mestni petek je bil običajno kaotičen. Težko je razumeti, da nam gre na slabše, ko so ceste in ulice še zmeraj prepolne avtomobilov, in da se nas je kaj prijela varčevalna lajna, ko pa so vse trgovine polne kupcev. Celo prenovljena tržnica, ki je Mariborčani še niso posvojili, je bila odlično obiskana, le da so še bolj kot sveža zelenjava vabile sadike; hvale vredno dogajanje okrog Urbanega vrta in v sklopu EPK je zgolj krona vsega tega... Mestni petek je bil običajno kaotičen. Težko je razumeti, da nam gre na slabše, ko so ceste in ulice še zmeraj prepolne avtomobilov, in da se nas je kaj prijela varčevalna lajna, ko pa so vse trgovine polne kupcev. Celo prenovljena tržnica, ki je Mariborčani še niso posvojili, je bila odlično obiskana, le da so še bolj kot sveža zelenjava vabile sadike; hvale vredno dogajanje okrog Urbanega vrta in v sklopu EPK je zgolj krona vsega tega. Tone Zafošnik je šel, ko sta z ženo Ivanko rešila oskrbovalne potrebe,pogledat na Celestrino pri Malečniku, kjer je imel košček zemlje in na njem majhen vinograd. Večji del ga je bil že izkrčil, ker je bilo s koleni vse huje in huje. Ni čudno za moža, za katerim so bili tisoči in tisoči kilometrov v znamenju Avsenikove hvalnice Štajerski Po hribčku gor, po hribčku dol, le da je Tone Zafošnik to doživljal le malo po cestah, zato pa ogromno po vinogradih. Nakar še na Lentu po lestvi gor in dol, kar v poznejših letih tudi ni enostavno. V ponedeljek bi bil moral na operacijo kolen in potem bi se videlo, koliko bodo še držala in kako naprej. Torej je treba pogledati, kaj s tisto ljubo zaplato zemlje, ki mu je bila nekoč v veliko zadovoljstvo, zdaj pa vse bolj v breme. Gori, če je že bil vinograd kaj višji od domače spalnice v prvem nadstropju, je zoprno pihalo in vmes mu je postalo malce slabo. A kaj bi mož, ki so ga vrsto zadnjih let pestile najrazličnejše zdravstvene težave, prisluhnil slehernemu znamenju zla! Slabost je minila in pozno popoldne se je napotil proti domu, seveda obvezno čez Lent, da je videl svojo trto v bujni spomladanski rasti. Videl jo je zadnjič. Bilo je 4. maja 2012. Umrl je. "V noči s petka na soboto je deževalo in potem je sončno jutro že hitro po sedmi uri popilo težko pričakovane kaplje. Bilo je tako sveže in bujno in sonce je božalo svetlo ozeleneli svet. Potem pa prizor, za katerega rečeš, če ti je fiziologija rastlin tuja, da je pravo božje delo. Vsak list trte je bil obrobljen z enakimi kapljicami vodnih biserov, razporejenih na enakih razdaljah, kot ogrlica, ki si je človek ne more zamisliti in je njegova roka ne more izdelati. Vinska trta, ta srečnica časov in ljubljenka človeka, se je v prvem jutru po Tončkovem odhodu odela v svojo najlepšo pomladno podobo, v takšno, v kakršno se odene le v posebnih trenutkih, ko v njej vse vrvi od sokov in pričakovanja cvetenja. To je bil prizor, ob katerem se spoštljivo prikloniš za milost ... Danes vem, da je bilo to znamenje iz bistva povezanosti vsega z vsem, še posebno človeka z vinsko trto, da je bilo to sporočilo o njegovem odhodu dobro uro prej, preden je Ivankin glas sporočil: "Tonček je sinoči umrl ..." Tako je poslovilni govor zastavil njegov naslednik in prav tako prijatelj Stane Kocutar, mestni viničar Maribora, odgovorni urednik Radia Maribor, diplomirani agronom in zgodovinar. Nebeške Svetinje Tone Zafošnik je bil rojen 29. septembra 1927 v vasi Zgornje Jablane na Dravskem polju, torej na poljedelskem območju in precej vstran od vinorodnih gričev. Oče je sicer imel vinograd v Halozah, saj je bil in je ta ''rajski vrt'' na Štajerskem prestižni simbol sleherne dobro stoječe kmetije. A bolj kot to in tudi kot šola, ki jo je obiskoval v Cirkovcah, je bilo pomembno njegovo kmečko poreklo, ki mu je dalo posebno senzibilnost do vsega živega na svetu. Le kmečki otrok od malih nog ve, da je počelo vsega stvarstva v zemlji, da vse raste iz nje in da je ta rast, koristna človeku, odvisna od dela in znanja. Marljiv pa je bil tudi pri pridobivanju znanja. Po vojni vihri se je bilo mnogim težko odločiti, kako in kaj, a njemu ne. V času, ko so nove oblasti izvajale kampanjo "elektrifikacija in industrializacija", so mladi s kmetov trumoma drli v tovarne in bližnji Maribor je postal največje industrijsko mesto v Jugoslaviji. A Tone je sklenil ostati povezan z zemljo. Zato se je odzval predlogu soseda Štefana Frangeža, da se vpišeta v enoletno vinogradniško šolo na Kapeli nad Gornjo Radgono. Tam je bila druga past, ki ga tudi ni zmotila: delo v vinski kleti ali v vinogradu? "V radgonski kleti smo cele tedne obračali steklenice penine in delo sploh ni bilo hudo, a brez vinogradov, brez stika z zemljo in nebom, nisem mogel. Bilo bi mi grozno živeti med štirimi stenami," je kasneje pripovedoval. Kapela je pomembna tudi za to, ker je tam na pustni zabavi spoznal Ivanko, med znanci dosledno imenovano Hanika, bodočo ženo, s katero sta do konca delila vse dobro in zlo ter sta bila preprosto sijajen par. Hanika je po sistemu, ko so učiteljice pošiljali iz kdo ve katerega kabineta kamor koli je pač naneslo, z Dolenjskega in ta naveza se je kasneje še dvakrat imenitno izkazala. Zlata leta sta preživela na Svetinjah, kjer sta rojena tudi njuna hčerka in sin, Metka in Bojan. Idilična vasica nedaleč od Ormoža leži malce pod Jeruzalemom, ki je pojem slovenskega vinogradništva in kamor so križarji na povratku iz Jeruzalema prinesli prvo vrtnico. Še zmeraj lahko marsikje vidite ob vinogradih rasti vrtnice, kot sodijo v njih na primer pikapolonice; te jedo trtne uši in jih imajo vinogradniki še posebno radi, a le, če jih ni preveč. V tem primeru se je namreč uš preveč razširila in treba je poseči z drugimi sredstvi. Trtna uš je namreč zadnja desetletja 18. stoletja malone povsem uničila vinograde in žlahtno trto nasploh v Evropi, zato kot daljno prekletstvo ostaja v zgodovinski zavesti slehernega vinogradnika. Na koncu je Tone Zafošnik upravljal 600 hektarjev pred tem nacionaliziranih vinogradov, pri njih doma pa so bili ključi vseh tamkajšnjih kleti v državni lasti. Vse to je zahtevalo tudi več znanja. Tone je končal srednjo šolo, nato višjo agronomsko šolo v Mariboru in naposled še visoko agronomsko šolo v Ljubljani. Težko, skoraj nemogoče si je predstavljati, kaj je to takrat, ob še neprimerno slabših prometnih povezavah, pa ob delu ali iz dela, pomenilo. Ob izredno veliki odgovornosti in gromozanskem terenskem delu še študirati in se nasploh izpopolnjevati (npr. večmesečna specializacija v Nemčiji, na obronkih ob Renu), je bil ogromen napor. Nič manj pa ni pri tem pomembna podpora Hanike, ki je imela več kot preveč dela s šolskimi in s svojima otrokoma, ob tem pa je učiteljica v tako majhnem kraju morala skrbeti še za proslave, kulturo, za vse mogoče pač. Stric vujec Mlademu paru se je bilo treba že na Kapeli, zlasti pa na Svetinju, navaditi na novo okolje, na Prlekijo in Prleke. To je ena bolj samosvojih pokrajin v Sloveniji, tudi po govorici. "Takšne posebnosti so zmeraj zanimive. Glede dela v vinogradih in kleteh smo se lahko hitro dogovorili, čeprav so posamezni izrazi tam nekoliko drugačni. Morda je imela s tem več težav Hanika, a da bi terjal pravilno slovenščino, pač ne gre. Pa tudi treba ni; prleščina je prav zanimiv 'jezik'. Ljudje so prijazni, prisrčni in nadvse marljivi. Gnati ves dan motiko po goricah, je strašno naporno delo. Opažal sem tudi druge karakterne posebnosti, na primer nekakšen ponos in denimo tudi 'diplomatsko' žilico. Najbolj zgovoren primer se mi zdi, ko se je neki Tünek peljal s stricem v Ormož. Šli so zgodaj zjutraj in fant je sedel na prostorčku zadaj, zaspal in padel z voza. Pomel si je oči in se začel dreti: 'Stric vujec! Stric vujec! Jaz se ne pelam več.' Ni hotel torej reči, da je padel z voza, ker ga je bilo tega sram, in da naj ustavi, ker sam ne bo tekal za vozom, ampak enostavno 'Jaz se ne pelam več'," mi je pripovedoval o tudi meni dragi Prlekiji in po tistem sem ga klical Stric vujec. Kaj pa viničarji? Ta poklic oziroma naziv ima še zmeraj slabšalni pomen, češ da so to revni bajtarji in pijanci. "Nekdanji viničarji, nekoč skoraj najnižja prleška kasta, so bili odlični sodelavci. Ne le da so bili marljivi, ampak so o vinogradništvu precej vedeli in so imeli do vinogradov pozitiven, nekako zaščitniški odnos. Na njih se je veljalo tudi zanesti pri napovedih vremena, saj so najbolje poznali okolje. Niso pa bili naklonjeni novostim, zlasti pri rezu ne. Ampak sleherna novost se zmeraj izkaže čez leto ali dve, pa je bilo kasneje to že lažje opravičevati." Drugi stereotip je neznanska revščina, v kateri so živeli. "Bogataši vsekakor niso bili, je pa imel skoraj vsak lepo obdelano ohišnico, redil je svojega prašička in pri malicah se je zmeraj izkazalo, da je siromak kvečjemu kakšen mestjanski gost. Oni so lahko vsak dan postregli s številnimi dobrotami, ki so jih pridelali sami," je s simpatijo in že kar z nekakšnim navdušenjem pripovedoval njihov 'šef' Tone Zafošnik. In naposled alkoholizem? "Pili so skoraj vsi, od jutra do večera, vendar to nikakor ni bilo pijančevanje. Hujše je bilo delo, na primer rigolanje ali okopavanje, več je steklo. Vendar je zmeraj obstajala mera, ki so jo tudi sami poznali. Če se napiješ, si pač nesposoben za sleherno delo, in to se, razen redkih izgredov, ni dogajalo. 'Saj skurimo,' so opravičevali pitje. In po svoje je bilo res tako. Če samo pomislim, kako se jim je cedilo iz ust pri južinah po vsej tisti zaseki in mastni svinjini, takoj pomislim na holesterol in podobne novodobne težave, ki pa jih oni niso čutili. 'Skurili so.' Še zdaj včasih po njihovem pomislim, da je za številne novodobne težave najboljše zdravilo motika," mi je pravil Tone Zafošnik v enem svojih številnih povsem 'nenovinarskih' pogovorov. "Kar zadeva alkoholizem, je pa tako: v Prlekiji so nekateri, ponekod cele družine, pač nad sleherno mero pili. Ali so pili, ker so bili revni, ali so bili revni, ker so preveč pili, pa je kot pri podobnih večnih vprašanjih nemogoče reči. A ti so bili tudi nesposobni za sleherno količkaj zahtevno delo. Pili so tako rekoč od rojstva do smrti, a če se je kdo iz teh družin izvil, je bil praviloma zelo brihten in morda celo nadpovprečno uspešen. Vendar to ni problem Prlekije in drugih vinogradnih okolišev, ampak je splošni problem, ki obstaja tudi v sodobnih urbanih okoljih. Jaz alkoholikov ne obsojam, se mi pa smilijo - kaj neki se jim je v življenju zgodilo!?" Kot priznani enolog se je pogosto udeleževal pokušin vin: mar ocenjevalec pri vseh tistih vzorcih ne gre kdaj tudi čez mero? "Ah, kje neki! Saj naredi le majhen požirek in vino nato izpljune. Težje pa je, če gre za ocenjevanja v kakšni manjši skupnosti, na vasi, kjer so prisotni tudi pridelovalci. Če tam vino vidno izpljuneš, je že križ, še posebno, če se da ugotoviti, čigavo je. Porečejo: 'Jezus Kristus, tako se matram, on pa vun pljune!' In nič kaj lahko se ni bilo kasneje upirati ponudbam, da ne bi ljudi razžalil. Eden večjih problemov kulture pitja vina je tudi v naši 'posilčnosti'; pa saj, za Boga milega, se kakovost nikakor ne meri s tem, koliko vina se spije!" Življenjsko delo Za krajši čas se je družina preselila v Ormož, kjer je bil Tone Zafošnik tudi pobudnik za izgradnjo nove vinske kleti, ter se naposled preselila v Maribor. Nazadnje se je Tone Zafošnik zaposlil na tedanjem Kmetijskem inštitutu v Ljubljani, s tem da je v glavnem delal v svojem kabinetu na Kmetijski šoli v Mariboru. Njegova pozornost je veljala zlasti trtnim cepljenkam in za dognanja na tem področju sta z dr. Milanom Novakom prejela tudi tedaj prestižno nagrado Sklada Borisa Kidriča za znanstveno-raziskovalno delo. V Zagrebu je magistriral in vse je šlo v smer raziskav in znanstvenega dela, dokler ni v njegovo življenje vstopila druga ljubezen življenja - Stara trta na Lentu. Zgodba je v glavnem dobro znana, najbolje jo je opisal sam v knjigi o najstarejši trti na svetu, ki je v razkošni izdaji izšla v umetniškem kabinetu Primoža Premzla in ki naj bi bila tudi v sleherni domači knjižnici Mariborčanov. Zanimive pa so tudi štorije, ki so se dogajale v zakulisju oživljanja tiste kot železo trde ostaline trte. ("S kolegom Vodovnikom sva odmrle dele rezala z žago za železo!") Kako vestno so jo čuvali Romi, ki so živeli v stari hiši, pred katero je trta rasla obkrožena z najrazličnejšo navlako, pa pozornost delavcev iz Hrvaškega zagorja, ko so obnavljali hišo ... Pri vsem tem pa so bili odločilni Zafošnikova trma, vztrajnost in seveda znanje, ob katerem mu je v zaključni fazi odločilno prišel prav še njegov neverjetni čut za trto, zlasti pri najpomembnejšem, pri rezu. Kar zadeva znanje, je bila spet odločilna naveza z Dolenjsko, saj je Zafošnik, ki je obredel domala vse večje slovenske vinograde, tam še bolje spoznal modro kavčino. "Žlahtno modro kavčino!" je rad poudaril. Ali pa vsaj "žametno" - nekaj ljubljenega pač. Že z ekskurzij v okolju Subotice in v Gruziji je spoznal, da je trtna uš naredila manj škode na peščenih tleh, na Dolenjskem pa je ugotovil, kakšen rez je za njo najprimernejši. Bil je radikalen, da so se nekateri kar križali, a je vedel, da ne hazardira. Med zgodami in nezgodami so imeli posebno mesto tudi pesimisti, ki najprej niso verjeli v oživitev, kasneje pa ne v starost trte. Ko je ta pognala prve liste, je znani strokovnjak v Ljubljani rekel: "Ja, zelena bo že, zelena, obrodila pa ne bo nikoli več." In ko je, so mu ob stran stopili mag. Jože Protner s prebivalci Malečnika in okoliških vasi, ki so ga naposled spremili tudi na zadnji poti. S strašanskim dvomom so tako v tujini kot doma gledali tudi na podatke o dejanski starosti trte in v Sloveniji se je naenkrat znašlo vsaj ducat njenih konkurentk. Naposled se je mag. Tone Zafošnik znašel še pred eno nalogo: dokazati, kaj mu je v resnici uspelo. Vpis najstarejše trte na svetu v Guinnessovo knjigo rekordov še zdaleč ni bil preprost postopek. In krona: saditev potomke najstarejše trte na svetu pred vhod v vinski muzej v Parizu. Takrat se je Zafošnik od ganjenosti razjokal kot otrok. Sicer pa ne veselja ne žalosti ni nikdar skrival, bil je tako rekoč skrajno transparenten. Le jezo je moral kdajpakdaj zadržati, a je to počel tako, da je zgolj zamahnil z roko, in takrat je vsakdo, ki ga je količkaj poznal, vedel: V to luknjo pa ne več kopati! Še ena dolenjska naveza: med prvimi, ki so dobili cepič Stare trte, je bil pesnik Tone Pavček, ki je kasneje tudi užival njene darove. Pavček se je rodil na enak dan kot Zafošnik, le da leto kasneje, in med družinama se je razvilo pristno prijateljstvo, zato je lanska Pavčkova smrt Zafošnika nadvse prizadela. Sicer pa potomke najstarejše trte rastejo po vsem svetu in na vseh celinah ter na številnih uglednih mestih. Doklej? Med največjim delom je prišel k Zafošniku nadebudni študent agronomije Stane Kocutar po nasvet za raziskovalno nalogo. Nenavaden fant, ki je študiral tudi zgodovino in se zanimal za novinarstvo, na kar je na prvih dveh področjih diplomiral in postal odgovorni urednik Radia Maribor. Ja, še to je treba omeniti: tista raziskovalna naloga je bila seveda nagrajena. In tako se je začela njuna vez, ki v bistvu še traja, saj je mag. Zafošnik viničarske posle pred dvema letoma predal Kocutarju. "Nič ni plačana, je pa baje častna naloga," je pojasnil Zafošnik, ki si je najbrž zaslužil več časti, bil je pa vsekakor deležen popularnosti med someščani. "V letu dni so umrli štirje, ki so me o vinogradništvu največ naučili. Lani naprej dr. Jože Colnarič, pri katerem sem diplomiral, za njim kipar Danči Prosenc, ki je imel vinograd na Drenkovcu pri Jakobu, 30. marca moj oče Milan in zdaj še mag. Zafošnik," pove Stane Kocutar, "a se ne počutim kot zapuščena sirota: kar sem dobil od njih, ostaja, in hvala jim za to. Ostaja pa tudi odgovornost do najstarejše trte na svetu, a me je Tonček o njej res izčrpno poučil." Toneta Zafošnika sem večkrat vpraševal o prihodnosti najstarejše trte na svetu. "Takšna, kot je, lahko živi še stoletja. Na Staneta se povsem zanesem, skrbijo me le klimatske spremembe. Zadnja leta tudi najžlahtnejše trte trgajo vsaj dva, tri tedne prej kot nekoč in to res ni dobro ..." Njemu, mestnemu viničarju, znanstveniku, človeku z zemlje in iz zemlje, ki je sklenil svojo sijajno in na videz tako logično, premočrtno življenjsko pot, lahko v spomin rečemo zgolj: "Hvala!" Trta pa, ki jo je pred kakšnimi petsto leti posadil bog ve kdo in jo je mag. Tone Zafošnik nato obudil od mrtvih, naj še dolgo slavi spomin nanj. ]]> Wed, 16 May 2012 00:00:00 +0100 Srečko Niedorfer 7DNI http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783685 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783685 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783685 Orožje in droge Čeprav minuli petek ni bil 13., ampak 11. maj, je mreži lumpov, ki se namesto s poštenim delom ukvarjajo s preprodajo orožja in drog, ta dan prinesel nesrečo, saj jim je policija v akciji, ki je v več krajih po Sloveniji potekala od zgodnjih jutranjih ur, temeljito prekrižala načrte... Orožje in droge Čeprav minuli petek ni bil 13., ampak 11. maj, je mreži lumpov, ki se namesto s poštenim delom ukvarjajo s preprodajo orožja in drog, ta dan prinesel nesrečo, saj jim je policija v akciji, ki je v več krajih po Sloveniji potekala od zgodnjih jutranjih ur, temeljito prekrižala načrte. Aretirala je več kot 60 ljudi, jih kakšno polovico tudi pridržala - in zasegla večjo količino prepovedanih drog in orožja. Nekateri med osumljenci, prijetimi v akciji, naj bi po navedbah policistov predstavljali sam vrh organiziranega kriminala v Sloveniji. Nikoli zadovoljen ljudski glas je takoj dodal, da bi bilo fino, če bi bili policisti tako dosledni še pri kom. EU in pot Maj je vedno nabit z obletnicami, s srečanji, z okroglimi mizami. Ena izmed njih, izzivalno naslovljena Nova EU - več Evrope, manj Slovenije, je potekala v Mariboru in sogovorniki so se strinjali, da je za Slovenijo Evropska unija edina prava pot. Toda, tako kot se hudič skriva v podrobnostih, gre tudi pri tem za vprašanje, kakšna naj bo ta eujevska pot. Borut Pahor, predsednik SD, je, recimo, naklonjen ideji združenih držav Evrope, medtem ko je evropski poslanec Milan Zver previdnejši. TIGR kot zgled Praznovali so tudi slovenski vojaki in še kdo. Na Poljani pri Prevaljah je bilo srečanje v spomin na zadnje boje druge svetovne vojne, ki so na tem območju divjali pred 67 leti, s slavnostnim govornikom Janezom Stanovnikom, predsednikom Zveze združenj borcev za vrednote NOB; na Mali gori nad Ribnico pa so se spomnili prvega oboroženega spopada tigrovcev s fašističnim okupatorjem. Slavnostni govornik je bil Gregor Virant, ki je zbranim in vesoljni slovenski javnosti položil na srce, da bi lahko bila organizacija TIGR s tem, ko je združevala domoljube vseh političnih usmeritev, zgled v sedanjem iskanju dogovora o ukrepih za izboljšanje stanja v državi. Ni se bati, da bi Viranta njegovi kolegi politiki pretirano poslušali. Sindikati za dialog Kaj pa sindikalisti? To, kar smo že vedeli, je na mariborski okrogli mizi, naslovljeni Socialni dialog 2012 - slovenski sindikalizem na prelomnici, potrdil prvi mož Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič, ko je med drugim dejal, da so se slovenski sindikati odločili stopiti v dialog z vlado in z njo poiskati neke rešitve, ki niso idealne, vseeno pa so v prid delavca. Konec stavke, vsaj v glavnem Da, stavka večine sindikatov javnega sektorja se je končala. Stavkovni sporazum med vlado in stavkajočimi sindikati javnega sektorja je podpisalo 14 od 21 sindikatov, poleg tega je 20 od 33 sindikatov podpisalo dogovor o znižanju plač in drugih varčevalnih ukrepih. Stavka bo po sporazumu tudi plačana; sindikati, ki niso podpisali sporazuma, lahko to storijo tudi kasneje. Med sindikati, ki stavkovnega sporazuma niso podpisali, sta tudi oba policijska sindikata, ki stavko nadaljujeta. Zakon in milijoni Državni zbor je z 49 glasovi za in z 31 proti sprejel s socialnimi partnerji usklajeni zakon za uravnoteženje javnih financ, ki prinaša varčevalne ukrepe na številnih področjih. Dogovor s sindikati je botroval temu, da so poslanci varčevalne ukrepe nekoliko omilili, vanj pa so vključili tudi možnost zvišanja DDVja. Zakonu so nasprotovali v opozicijski Pozitivni Sloveniji in SD. Poslanec slednje, Dejan Židan, je na okrogli mizi z naslovom Izziv varčevanja in spodbujanje gospodarske rasti: 5 ključnih reform, v Mariboru povedal, da ga je presenetila želja vlade po ustvarjanju izrednih razmer pri sprejemanju zakona o uravnoteženju javnih financ, češ da poslanci niso mogli prebrati vsega gradiva pred sprejetjem zakona. Po besedah finančnega ministra Janeza Šušteršiča bo sprejeti zakon v tem letu prinesel približno 500 milijonov evrov finančnih učinkov, v prihodnjem letu pa 750 milijonov. Trije koraki Tudi rebalans letošnjega državnega proračuna je sprejet, in to z 48 poslanskimi glasovi za in s 27 glasovi proti. Z njim se bodo letošnji proračunski izdatki znižali na dobrih devet milijard evrov, kar je za 1,1 milijarde evrov manj, kot je predvideno v proračunu, sprejetem konec leta 2010, prihodki pa bodo od sprva ocenjenih nižji za več kot pol milijarde evrov in bodo znašali 7,9 milijarde evrov. Po besedah premierja Janeza Janša je rebalans le eden od treh nujnih korakov za izhod iz krize - slediti morata ponovno doseganje gospodarske rasti in novo zaposlovanje, po besedah finančnega ministra Janeza Šušteršiča pa bi bilo brez varčevalnih ukrepov, ki spremljajo rebalans, v naslednjih letih še slabše, saj naj bi gospodarska aktivnost upadala vse do leta 2015, brezposelnost pa bi se povečevala. NLB in Zagreb-Ljubljana Nekoliko se je pomirila tudi vroča zadeva "hrvaški varčevalci", hrvaška vlada je namreč razveljavila sklep od 19. aprila, s katerim je podprla Zagrebško banko in Privredno banko Zagreb v postopkih, ki jih na sodiščih vodita proti Ljubljanski banki (LB) oziroma proti Novi Ljubljanski banki (NLB). Visoki predstavnik za nasledstvo Rudi Gabrovec je odločitev Zagreba označil kot korak v pravo smer, a opozoril, da ne rešuje temeljnega problema, saj ostajajo terjatve hrvaškega finančnega ministrstva do LB in NLB. Izgube, dobički Sicer pa je Nova Ljubljanska banka (NLB) v prvem letošnjem četrtletju zabeležila 36,5 milijona evrov izgube. Primanjkljaj je posledica visokega obsega oblikovanih oslabitev in rezervacij, ki so znašale 84,9 milijona evrov. Na drugi strani pa je skupina Krka v letošnjem prvem trimesečju imela 273,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar za šest odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Družba Krka je ustvarila 259 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je glede na enako lansko obdobje za deset odstotkov več. Cenejše telefoniranje Ob pomanjkanju dobrih novic pride prav tudi ta, da se bo telefoniranje za uporabnike mobilnih telefonov pocenilo. Evropski poslanci so namreč potrdili dogovor o postopnem zniževanju cen za gostovanje v mobilnih omrežjih do leta 2014. Z julijem se bodo cene za odhodne klice znižale na največ 29 centov in za prejete klice na največ osem centov na minuto, za SMS na največ devet centov, za prenos podatkov pa na največ 70 centov na megabajt, brez upoštevanja DDVja. Leti, leti ... Premier Janez Janša je bil na uradnem obisku v Nemčiji, kjer sta se z nemško kanclerko Angelo Merkel strinjala, da je stališče njunih držav v boju proti krizi enako. Ni pa Janši šlo vse tako gladko z njegovimi počitnicami na grškem otoku Kalymnos, ki je raj za plezalce. Mladina in Žurnal 24 sta namreč poročala, da naj bi bil predsednik vlade, ki se sicer odločno zavzema za varčevanje, za pot najel zasebno letalo, stroški pa naj bi bili znašali 10 tisoč do 20 tisoč evrov. Iz SDS so sporočili, da je bilo s tem, kar je Mladina poimenovala "pravi mali japijevski eksces", precej drugače: Janša se je odpravil z družino in s prijatelji v Grčijo s čarterskim poletom, povratna vozovnica je stala 200 evrov, apartma pa 42 evrov na dan, celotno potovanje so dopustniki plačali pri agenciji Grad potovanja Pirc. Ker pa je Janšev devetmesečni sin resno zbolel, so morali Janševi dopust prekiniti in se predčasno vrniti, za kar so najeli manjše propelersko letalo, prevoz, ki je stal 9500 evrov, pa so v celoti plačali sami. In tako se je prah okrog še enega letala polegel - do naslednjega "ekscesa" ... ]]> Wed, 16 May 2012 00:00:00 +0100 Darka Zvonar Predan 7DNI http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783705 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783705 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783705 Ameriški znanstveniki so se dokopali do podatka, da je bil nivo CO2 na Zemlji pred tremi milijoni let enak današnjemu in tudi takrat je raven CO2 naraščala s tako hitrostjo, kot danes. Seveda obstajajo teorije, da so že takrat živeli civilizirani ljudje, vmes je prišlo do splošnega uničenja, zdaj pa pravzaprav živimo v popravnem izpitu, a ni prav nobenih dokazov o tem... Ameriški znanstveniki so se dokopali do podatka, da je bil nivo CO2 na Zemlji pred tremi milijoni let enak današnjemu in tudi takrat je raven CO2 naraščala s tako hitrostjo, kot danes. Seveda obstajajo teorije, da so že takrat živeli civilizirani ljudje, vmes je prišlo do splošnega uničenja, zdaj pa pravzaprav živimo v popravnem izpitu, a ni prav nobenih dokazov o tem. Razen, da je bilo uničenje res popolno. Seveda so vest o nenevarnosti toplogrednih plinov povzeli vsi svetovni mediji, kar pa v resnici vnaša zmedo v naša življenja. Nekaj podobnega se namreč dogaja pri genetsko spremenjeni hrani, kjer tudi nekateri verjamejo, da je škodljiva, drugi pa ne. Zdi se, da države in finančne inštitucije namenoma vnašajo zmedo, da lahko še naprej dobro služijo. ]]> Wed, 16 May 2012 00:00:00 +0100 Pripravlja Zvone Štor 7DNI http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783665 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783665 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783665 Pri svojem poslanstvu se soočata s kopico težav, ki niso samo finančne narave, ampak so tudi rezultat mačehovskega odnosa do preteklosti. Kljub temu vztrajata in bi želela rešiti dragoceno kmečko hišo, kjer bi lahko Radlje dobile svoj prvi muzej posvečen rokodelstvu in našim prednikom na podeželju... Pri svojem poslanstvu se soočata s kopico težav, ki niso samo finančne narave, ampak so tudi rezultat mačehovskega odnosa do preteklosti. Kljub temu vztrajata in bi želela rešiti dragoceno kmečko hišo, kjer bi lahko Radlje dobile svoj prvi muzej posvečen rokodelstvu in našim prednikom na podeželju. Bivši Marenberg z Dravsko dolino vred pa še ima kopico neizkoriščenih in premalo cenjenih dragocenosti. Ker Mirko Kogelnik s štirimi izdelki sodeluje v okviru avstrijsko-slovenskega evropskega projekta DUO Kunsthandwerk, je njihove nosilce prepričal, da se je sedaj sredi maja v Radljah ustavila čezmejna razstava rokodelskih izdelkov. Ob tej priložnosti je potožil, da je "šolski sistem tako razvrednotil rokodelske poklice, da se jih otroci dobesedno sramujejo. Če jim starši rečejo, ti boš šel za kleparja ali mehanika, se začnejo jokati. Spravili so jih na nivo neke pocestnice. Čeprav starši ali učitelji vedo, da vsi ne bodo uspešni v gimnaziji, jih ne usmerjajo v obrt. Zato so propadle vse rokodelske šole, kjer bi praktično izučili nekega poklica in takoj dobili zaposlitev." Društvo skuša z rokodelskimi razstavami po koroških šolah spremeniti to dosedanjo miselnost učencev in njihovih staršev. Lani so pripravili pobudo za postavitev replike rimske nagrobne stele v Vuzenici, kjer je bil leta 1962 najden originalen nagrobnik iz 2.stoletja. "Delujemo na celotnem ozemlju upravne enote Radlje ob Dravi, tako da smo tudi župana Vuzenice navdušili za rimske replike, ki bi bile povezane s tamkajšnjim Slomškovim muzejem. 1962 leta so v Vuzenici našli gromozanski tono težek rimski kamen. Ko so ga izkopali, so videli rimske napise. Zato so poklicali Pokrajinski arhiv Maribor, ki ga je zdaj vrnil na Koroško, vendar ne v Vuzenico, ampak v Pokrajinski arhiv Slovenj Gradec. Zato smo si zamislili njegovo repliko, ki bi ji lahko dodali kopije še drugih rimskih ostankov iz Dravske doline. V Ožbaltu so našli kolesnice rimske ceste, ki so sedaj v Mariboru. Te so na previsih vklesali v skalo, da vozovi niso zdrknili v Dravo. Na Radeljskem polju so našli rimske plošče. V cerkvi Zgornje Vižinge je vzidana nagrobna plošča keltskega veljaka, ki je očitno bil zaveznik Rimljanov. Replike vseh teh ostankov bi lahko vključili ob poti, ki bi se vlekla do Slomškovega muzeja, obenem bi v vitrinah pokazali rimske kovance, verižice, nakit," predlaga predsednik društva, ki obenem ugotavlja, kako "slabo poznamo preteklost Dravske doline. Tudi ni mogoče najti literature, da jo je doletela pred nekaj tisočletji, ali morda še kasneje, strašna katastrofa. Zgleda, da je ledenik počil, ali pa se je zgodilo nekaj podobnega. Prva katastrofa je splaknila železno in bronasto dobo, ker ni nobenih najdb iz njunih obdobij. Druga katastrofa pa je bila okoli leta 100 ali 200, kar dokazuje nasip v Radljah in rimski kamen najden v globini treh do štirih metrov. Očitno poleg stoletnih obstajajo tudi tisočletne rečne vode, vendar dokumentacije o tem ne obstajajo, ali pa jih v Rimu še niso našli." Tudi na prodnike starega panonskega morja je mogoče naleteti na Kozjaku, medtem ko so razvaline gradu, dvorec in dominikanski samostan ter njihove izredno pestre zgodbe neustrašnih nun, vitezov in pohorskih ravbarjev priča preminulega srednjeveškega Marenberga, ki ga je povsem nadomestila povojna pusta podoba modernih Radelj. Več duše ponuja prav zgodovinska zapuščina, zato društvo za njeno ohranitev med njo želi vključiti staro rodbinsko domačijo kmetije Boršnik. "Ko iščemo stare stvari, gremo od hiše do hiše. Ljudje nas že poznajo in so jih pripravljeni pokazati. Tudi lastnik kmetije Boršnik, tako se ji reče po domače, Robert Lužnic, je bil zelo vesel, da si hoče še kdo njihovo rodbinsko hišo ogledati, čeprav je v takem stanju, kot pač je. Sam pa je ne more več vzdrževati. Ne želi je porušiti, ker se je tukaj rodil in tudi staršem veliko pomeni. Zato nam je predlagal, da jo nam 'posodi', samo, da bi se ohranila. Mi bi jo spremenili v muzej. V njem bi ustvarili bivalne prostore iz časov naših prednikov, spalnico, kuhinjo, itd. Zato imamo na voljo ogromno eksponatov. Med njim je veliko dokazil, papirologije obrtnikov, rokodelcev, tako da bi po stenah razstavili njihove diplome," si obnovljeno hišo zamišlja tajnica društva, Hermina Ropoša, ki je skupaj s predsednikom navdušena predvsem nad njeno črno kuhinjo. "To je edina koroška hiša, ki še ima tako veliko črno kuhinjo. Tu je bil dnevni prostor, kjer se je pripravljala hrana, kjer so se ogrevali. Tu so bile shrambe. Ta hiša je imela celo tekočo vodo. Zelo zanimivi so tlaki iz dravskih prodnikov. Tudi drugi prostori so tlakovani z njimi. Na stropu črne kuhinje se vidi, kje so shranjevali kruh in prekajeno meso. Takrat hladilnikov seveda ni bilo. Če bi to ohranili, bi Radlje imele primer stare kuhinje, ki bi ga naše društvo opremilo z raznimi eksponati, kot so krničke, nečke in druge posode. Kuhinja je imela odprto ognjišče s trinožniki za litoželezne posode. V njih so pripravljali hrano, ki je bila dokaj enolična. Kuhali so se le enolončnice, ker je bilo veliko število ljudi. Samo za pomembne praznike se je spekla potica," razlaga Mirko Kogelnik, ki je lani poklical mariborski zavod za spomeniško varstvo, "ki si je hišo ogledal brez nas, tako da nas je lastnik o tem obvestil. Sprva nič niso odgovorili. Po ponovnem kontaktu so se odzvali, da bodo morda dali soglasje, da se ta hiša zaščiti kot kulturni spomenik. Od tedaj se niso več oglasili. Leta tečejo, bojimo se, da bodo ti papirji tako dolgo hodili naokrog, da se bo stavba sesula. Lastnik pa ima pravico, ker ni zaščitena, da jo kadar koli podre. Če bi bila vsaj v registru, potem bi stavba obstala." Poleg muzeja bi v njej lahko pripravljali srednjeveške jedi, izvajali demonstracije kuhanja ali organizirali podobne prireditve. Lastniku bi omogočila razvoj kmečkega turizma. Predvsem pa bi njena pravna zaščita odprla vrata nujno potrebnim finančnim sredstvom. A na žalost se soočamo s prepočasnim uradništvom, za kar imajo Radlje še en klavrn primer. V času Marenberga, ko so v njem prevladovali Nemci, so imeli v tako imenovani Rdeči hiši gostilno s kopališčem. Zato so bile poleg velikega vodnjaka in kopeli stene poslikane z napol golimi ženskami, lovci, fazani in narodnimi nošami. Namesto, da bi jih lani zaščitili in tržili kot senzacionalno turistično atrakcijo, so jih uničili in prebelili. Organi zadolženi za spomeniško varstvo so se pred tem neprimernim posegom izgovarjali eden na drugega, da niso za to izgubljeno mojstrovino odgovorni in da pač niso freske. Društvo za ohranitev kulturne dediščine in umetnosti Št. Janž pri Radljah, kljub lastni bogati zbirki eksponatov, ki jih imata ustanovitelja doma in v prostorih radeljskega kulturnega društva, še nima dovolj vpliva in premalo podpore s strani oblastnikov, ki se ne zavedajo vrednosti zgodovinskih ljubiteljskih zanesenjakov. Tako da ne preseneča zaključek Hermine Ropoša: "Ko jim predstavimo naše ideje, nas navdušeno sprejmejo, potem pa z navdušenjem odpravijo. Do naslednjega srečanje pa se nič ne zgodi." ]]> Wed, 16 May 2012 00:00:00 +0100 Miroslav Bertoncelj 7DNI http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783716 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783716 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783716 Politik in pisatelj dr. Anton Novačan je bil po prvi svetovni vojni dodeljen razmejitveni komisiji za našo severno mejo. O tem je pozneje pripovedoval družbi svojih prijateljev na Krasu, med katerimi je bila tudi žena goriškega glavarja Žnidaršiča. "Vodja komisije je bil angleški general, njegova žena pa je bila član komisije... Politik in pisatelj dr. Anton Novačan je bil po prvi svetovni vojni dodeljen razmejitveni komisiji za našo severno mejo. O tem je pozneje pripovedoval družbi svojih prijateljev na Krasu, med katerimi je bila tudi žena goriškega glavarja Žnidaršiča. "Vodja komisije je bil angleški general, njegova žena pa je bila član komisije. Takoj sem spoznal položaj: vedel sem sicer, da ima general glavno besedo, vendar sem opazil, da se v dvomljivih primerih spogleduje z ženo, ki mu zdaj rahlo prikimava, zdaj odločno odkimava, in da nazadnje general napravi vse po njeni volji. Ko sem to videl, sem se začel smukati okrog nje, dokler si nisem pridobil stalnega mesta ob njeni strani. Bolj ko sem bil prijazen z njo, bolj sem čutil, kako potekajo pogajanja nam v prid. Do Celja je šlo kar gladko, proti Mariboru pa čedalje težje. Borili smo se za vsako ped zemlje. Maribor je bil trda kost. Že je kazalo, da ga bomo izgubili, tedaj pa sem se ojunačil, nagnil sem se k sosedi, jo pogladil, stisnil za koleno in - Maribor je bil naš!" "Gospod Novačan," mu je segla glavarjeva žena v besedo, "mar bi segli še malo višje, pa bi padel še Gradec!" Na nekem izpitu je doktor Rudolf Virchow nastavil kandidatu svinčnik na prsi in dejal: "Povejte mi, gospod kandidat, kam pridem, če predrem kožo na tem mestu?" Kandidat, ki je bil bolj doma v duhovnosti kot v medicini, je pogumno odvrnil: "V ječo, gospod profesor!" "So ženske, pri katerih je nezvestoba edina vez, ki jih še veže na soproga." Misel Sache Guitrya ]]> Wed, 16 May 2012 00:00:00 +0100 7DNI http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783793 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783793 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783793 Vsak od nas je (lahko) čarovnik ali čarovnica. Čaranje je otročje lahko. Se še spomnite ne, da ne obstaja nič, kar ne morete biti, narediti ali imeti. Vse želje si lahko uresničimo sami. Odgovore na vsa vprašanja imamo v sebi. In samo mi smo tisti, ki ustvarjamo čudeže.... Vsak od nas je (lahko) čarovnik ali čarovnica. Čaranje je otročje lahko. Se še spomnite ne, da ne obstaja nič, kar ne morete biti, narediti ali imeti. Vse želje si lahko uresničimo sami. Odgovore na vsa vprašanja imamo v sebi. In samo mi smo tisti, ki ustvarjamo čudeže. Kako? Preprosto. Željo najprej artikuliramo v mislih, nato pa jo realizirano občutimo v srcu. Vizualizacija in hkratno občutenje se skrivajo v čarobni formuli čira -čara. Primer: Rada bi imela rdečo torbico. Torbico si z vsemi detajli narišimo v umu, predstavljamo si, kako jo nosimo, kako jo shranimo v omaro, kako jo drugi občudujejo na nas. Nato pa občutimo svoje zadovoljstvo ob tem, da jo imamo. Torbica bo kmalu prišla v vaše življenje. Morda boste dobili dodaten denar, in si jo boste lahko kupili, morda bo znižana in si jo boste lahko brez slabe vesti privoščili, morda pa vam jo kdo podari. Zato nikoli ne vizualizirajmo poti, kako priti do želenega. Pot je delo univerzuma, kozmosa. Z osredotočanje na to, da bom dobila več denarja, da si torbico lahko kupim, kozmos blokiram pri vseh drugih možnostih, kot sta na primer razprodaja in darilo. In kar je najpomembnejše, univerzumu je vseeno, ali si želite rdečo torbico ali novega partnerja ali milijon evrov. Vse je enako preprosto ali enako zahtevno. Odvisno je od vas, kako čustveno globoko se boste na želje osredotočali. Čarajmo iz globine duše in z odprtim srcem. Saj veste: ne obstaja nič, kar ne morete biti, narediti ali imeti. In če vse to že počnete, rezultatov pa ni in ni. Zakaj? Ker globoko v sebi (v podzavesti), še vedno nosimo prepričanja, ki nas ovirajo. Vaše želje in prepričanja morajo imeti enako vibracijo, da lahko prejmete, kar si zaslužite in želite. Vizualizacija milijona evrov je diametralno nasprotno prepričanju, da nisem vreden/vredna toliko denarja, da je za veliko denarja treba veliko garati, ali da mi v življenju ni ničesar podarjeno. Zato so pri izpolnjevanju želja najbolj uspešni tisti, ki nimajo negativnih podzavestnih vzorcev. Vsi ostali, ki pa to navlako še vedno nosimo s seboj, pa hitro na čistilno akcijo. (več o njej prihodnjič). ]]> Wed, 16 May 2012 00:00:00 +0100 Fiona 7DNI http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783787 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783787 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783787 "Dirigent mora obrniti hrbet občinstvu, da lahko dirigira orkestru," je rek, ki je leta in leta vznemirjal slovenskega misleca in ustvarjalca Janeza Klontnerja. "Najprej sem ga imel za duhovito domislico, slednjič pa sem dojel, da gre za globljo stvar," je rekel. Ker med ljudmi nikoli ni mogel biti dirigent orkestra in hkrati iz oči v oči s poslušalci, se je nerazumljen odpravil v neobljudene kraje, kjer, kot je rekel, ni možnosti, da bi karkoli naredil narobe... "Dirigent mora obrniti hrbet občinstvu, da lahko dirigira orkestru," je rek, ki je leta in leta vznemirjal slovenskega misleca in ustvarjalca Janeza Klontnerja. "Najprej sem ga imel za duhovito domislico, slednjič pa sem dojel, da gre za globljo stvar," je rekel. Ker med ljudmi nikoli ni mogel biti dirigent orkestra in hkrati iz oči v oči s poslušalci, se je nerazumljen odpravil v neobljudene kraje, kjer, kot je rekel, ni možnosti, da bi karkoli naredil narobe. In kako je tam? "Nič ne razumem, a sem presrečen," nam je sporočil. ]]> Wed, 16 May 2012 00:00:00 +0100 7DNI http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783791 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783791 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783791 "Imamo dvoje ušes in dvoje oči in samo ena usta, kar pomeni da moramo dvakrat več poslušati in gledati kot pa govoriti," je moder rek, ki pa seveda nima ravno dosti pristašev. so pa nekatera mesta, in takšno je parlament, kjer je uzakonjeno, da morajo eni vsaj nekaj časa poslušati druge... "Imamo dvoje ušes in dvoje oči in samo ena usta, kar pomeni da moramo dvakrat več poslušati in gledati kot pa govoriti," je moder rek, ki pa seveda nima ravno dosti pristašev. so pa nekatera mesta, in takšno je parlament, kjer je uzakonjeno, da morajo eni vsaj nekaj časa poslušati druge. In ta čas številni poslušalci pač koristno izkoristijo. Fotografija je z Daljnega vzhoda. Ali je tako tudi pri nas? ]]> Wed, 16 May 2012 00:00:00 +0100 7DNI http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783786 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783786 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783786 Do platforme je vodila rdeča preproga. Nekakšen točilni pult, okoli katerega je bilo nameščeno 22 sedežev, je imel na sredi prostor za dva kuharja, natakarja in upravljalca dvigala. Vsak si izbere sedež, pripnejo nas s pasovi, z dvema podolžno, z enim počez. Ko smo vsi skrbno privezani, še vsaj petkrat preverijo, ali je vse tako, kot mora biti... Do platforme je vodila rdeča preproga. Nekakšen točilni pult, okoli katerega je bilo nameščeno 22 sedežev, je imel na sredi prostor za dva kuharja, natakarja in upravljalca dvigala. Vsak si izbere sedež, pripnejo nas s pasovi, z dvema podolžno, z enim počez. Ko smo vsi skrbno privezani, še vsaj petkrat preverijo, ali je vse tako, kot mora biti. Sledijo navodila. "Ne odpenjajte pasov, ne se premikati, pazite, da vam predmeti ne padejo v globino!" Potem začetek. Dvigamo se čisto počasi, hiše postajajo vse manjše, odpirajo se pogledi na Šmarno Goro, Ljubljanski grad, ljudje pod nami so le še figurice. Na 50 metrih višine, kjer se ustavimo, nas čakata kuharja. Čas je za večerjo. Postrežejo z vrhunskim vinom, takoj za tem je na krožniku predjed - servirana v steklenih kozarcih, ki jih uporabljamo za marmelade ali vloženo sadje. Lahka pomladanska solata vsebuje mlad radič, rukolo, divji špargelj, češnjev paradižnik ter rezino pršuta in mladega sira. Sledijo njoki po kraško s puranom in rezino popečenega sira ter finiš s sladico iz jagod in zdrobljene čokolade, prelite z vaniljevo kremo. Sproščeno in uživantsko. Večerja, visoko v zraku je trajala okoli 40 minut, za prijetno ozračje so skrbeli kuharja Jure Vrandečič in Andrej Molk ter natakar Matjaž Trpin. Vsaj večina je, po reakcijah sodeč, čutila tako. Je pa res, da dogodek, ki je v Evropi zdaj atrakcija, ni za ljudi, ki imajo težave z višino ali paniko. Na enem od sedmih dvigov v zrak, so se morali kmalu po startu spustiti in štiri potnike odložiti na trdna tla. Rebeke Dremelj, ki je bila tudi tam, pa tudi nosečnost ni motila. Nosečnica z lepo zaobljenim trebuščkom in partnerjem Sandijem ob sebi mi je zaupala, da niti pomislila ni, da se za podvig ne bi odločila. Počuti se namreč odlično, dneve pa preživlja delavno. Dodala je, da bo dojenček še pred prihodom na svet gotovo izkusil še marsikaj zanimivega. Mladi Estonci, ki to za mnoge turistično čudo, imenovano Večerja med oblaki, ponujajo po vsej Evropi, povedo, da se je ljudje poslužujejo ob različnih priložnostih. Lahko so to poslovna srečanja, različne obletnice, za to možnost pa se je odločil že marsikateri par, ki tam visoko zgoraj dahnil usodni da. Iz Ljubljane so šli v Zagreb. Kako globoko je potrebno za tako gurmansko uživancijo med oblaki seči v žep, pa nam ni uspelo izvedeti. ]]> Wed, 16 May 2012 00:00:00 +0100 Carmen Leban 7DNI http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783683 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783683 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783683 Letos naj bi bilo še slabo, v prihodnjem letu pa že bolje. Največ naj bi bilo sicer odvisno od "odločnih akcij". Kakšne naj bi bile, o tem so mnenja v Evropi različna. Pri nas stavimo na strogo varčevanje, kot svetujejo v Nemčiji, kjer so, to je treba priznati, tako rekoč že izplavali iz krize... Letos naj bi bilo še slabo, v prihodnjem letu pa že bolje. Največ naj bi bilo sicer odvisno od "odločnih akcij". Kakšne naj bi bile, o tem so mnenja v Evropi različna. Pri nas stavimo na strogo varčevanje, kot svetujejo v Nemčiji, kjer so, to je treba priznati, tako rekoč že izplavali iz krize. Potem ko so se sindikati javnega sektorja in vlada sporazumeli in je parlament sprejel superzakon z varčevalnimi ukrepi in drugimi prijemi, smo pri nas torej že nastopili odločno. Zdaj v javnem sektorju (odmevi pa so in bodo tudi v drugih) zaposleni pri svojih plačah že varčujejo za lepšo prihodnost, za šolstvo je manj denarja in podobno. S financami, tako minister Šušteršič, še ni tako hudo, ker "imamo še dovolj sredstev za financiranje tekoče porabe", a odločenost, sposobnost za dogovarjanje, konsenz vsekakor štejejo. Četudi se prava rešitev iz naših težav pravzaprav kaže drugje. Sploh ne toliko v javnem sektorju, v podjetjih, pri delavcih, pri upokojencih in brezposelnih, ampak pri NLB. Pri banki torej, ki bi jo nujno bilo treba dokapitalizirati. "Če jo bomo rešili, se bomo rešili kreditnega krča in nam bo uspelo, sicer pa ne," je zdajšnji slogan. Zdaj ni več pomembno, da kreditnega krča ne bi bilo, če bankirji, seveda ob žegnu politike, ne bi bili dajali astronomskih kreditov kreditojemalcem, ki so hoteli postati lastniki podjetij, ter drugim megalomanom in podobnim. Zdaj je čas za odločne akcije v tem pomembnem segmentu. Če ne bo šlo drugače, pač z denarjem davkoplačevalcev, z javnim denarjem, z denarjem tistih, ki zdaj varčujejo, čeprav so to bolj ali manj počeli tudi v času, ko ni bilo krize. Stopiti bo torej treba skupaj. Se znebiti blokad. In ustvarjati za prihodnost. Vse do naslednje situacije, ki bo zahtevala nujno dokapitalizacijo ali kaj podobnega. In odločne akcije! ]]> Wed, 16 May 2012 00:00:00 +0100 Bojan Tomažič 7DNI http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783792 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783792 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783792 Predstavljajte si, da imate gradbeni material, ki je energetsko učinkovit, nestrupen in odporen zoper plesen, insekte in celo požar. Poleg tega je toplotno dober izolacijski material - hempcrete je material, pridobljen iz industrijske konoplje, v primerjavi s psihogeno rastlino pa vsebuje le 1 odstotek THC... Predstavljajte si, da imate gradbeni material, ki je energetsko učinkovit, nestrupen in odporen zoper plesen, insekte in celo požar. Poleg tega je toplotno dober izolacijski material - hempcrete je material, pridobljen iz industrijske konoplje, v primerjavi s psihogeno rastlino pa vsebuje le 1 odstotek THC. Starodavna modrost Industrijska konoplja (angl.: hemp) je čarobna rastlina našega časa. V 12- do 14-tedenskem rastnem ciklu absorbira štirikrat več ogljikovega dioksida kot drevesa, zraste v 4 mesecih, in ne v 20 letih, kolikor potrebujejo drevesa, na 0,4 hektarja pa je mogoče proizvesti toliko celuloze, kolikor je pridobimo iz dreves na površini 1,8 hektarja. Potencial rastline je znan že dolgo. V antični Kitajski so jo kultivirali že pred približno 5 tisoč do 6 tisoč leti, 1500 let preden je bila ta rastlina omenjena v evropskih zapisih. Prvotne neolitske družbe ob rekah Wei in Rumeni reki so kanabis gojili tako pogosto kot proso, riž, pšenico in fižol. Vedeli so tudi, da je treba moško rastlino odtrgati, preden bi oplodila žensko, saj je moška rastlina odlična za izdelavo vrvi, oblek, platna, čevljev, ženska pa za semena, ki so bila nepogrešljiv del prehrane. Kultivacijske tehnike so izpopolnili v času dinastij Qin in Han: "Globoko zaorji in pognoji zemljo, preden seješ kanabis. Spomladi, februarja ali marca, izberi štiri deževne dni za sejanje. Velike liste odstrani med rastjo. Zalivaj pogosto, a če je vode preveč zaradi dežja, jo odstrani. Kakovost je odvisna ne le od upravljanja s poljem, ampak tudi od časa setve. Če seješ zgodaj, bo vlakno debelo in čvrsto, zato ga bo mogoče požeti prej. V nasprotnem primeru ne bo dozorelo, zato je bolje sejati prej kot pozneje." V priročnikih so svetovali tudi, kako obvarovati pridelek: "Nad pridelek, ki so ga napadli škodljivci, napodi lastovke." Kitajci so uporabljali konopljo za izdelavo oblačil, s čimer so nadomestili uporabo živalske kože in papirja, olje pa so uporabljali tudi za kuhanje in svetilke. Kitajski simbol za kanabis je star več kot 4700 let. Tudi Grki so poznali to vsestransko uporabno rastlino, ki so jo večinoma uporabljali za vrvje in blago. Leta 1942 so v ZDA na pobudo vlade kmetje s kanabisom zasejali 1456 hektarjev površin, iz kanabisa pa so nato izdelovali vrvi. Zadnja tri leta pa konopljo ki jo s pomočjo apnenca in vode predelajo v t.i. 'hempcrete', v ZDA (na Havajih, v Teksasu, Idahu in Severni Karolini), na Nizozemskem, v Veliki Britaniji, Belgiji, Švici, Franciji, Avstraliji in na Novi Zelandiji, uporabljajo tudi za gradnjo hiš. Kanabisove prednosti Giorgio Armani in Calvin Klein sta naredila nekaj kolekcij iz konoplje. Kreacije iz tega materiala pa dela tudi nekaj gradbenih podjetij. John Stahl iz Agstone Construction je pred letom dni dejal: "Imamo alternativni pristop, ki je ekološko bolj sprejemljiv, saj je bliže naravi in tudi cenejši. Osnovna ideja je priprava celuloze iz konoplje, temu dodamo apnenec in dobimo poseben cement, agstone. Uporabimo ga lahko za talne obloge in stene, ki so bolj trpežne kot cement ali beton, hkrati pa so tudi lažje. So odličen izolacijski material, odporne zoper vlago in ogenj." Podjetje Hemp Technologies za gradnjo hiš uporablja t.i. hempcrete, ki ga pridobijo iz stebla kanabis sative, iz katerega izdelajo brikete, ki jih pomešajo z apnencem. Zvarek nato razpršijo, ulijejo v plošče ali pa oblikujejo v bloke kot beton, da ustvarijo lupino stavbe. Notranje površine ometujejo, zunanje površine pa 'štukirajo'. Kanabis ni le nezahtevna rastlina, ki za rast ne potrebuje veliko vode in pesticidov, odporen je tudi proti ognju in termitom. Četudi zrak ne pride skozi steno, se vlaga posuši naravno, rja in plesen sta redka pojava v taki hiši. Podjetje Hemp Technologies za utrjevanje sten z apnencem uporablja tudi ogljikov dioksid. Apnenec iz okolja nase potegne CO2 po tem, ko je hiša zgrajena, saj se apnenec želi vrniti v kameno stanje. Slednje pa pomeni, da se sčasoma stene še dodatno utrjujejo. Knappov grad v Santa Barbari, ki ga omenjeno podjetje želi obnoviti, bi iz zraka, ko in če bo zgrajen iz konoplje, posrkal 12 ton CO2! Poleg tega, tako navaja Clarke Snell iz Nauhaus Institute, takšna hiša porabi za 90 odstotkov manj energije kot konvencionalen dom, v najhladnješem zimskem mesecu pa telesna toplota desetih ljudi celo lahko ogreje dom. Domovanja iz tega materiala imajo tudi zdravstvene prednosti, saj niso strupena. Ameriški Green Building Council trdi, da je v takšnih hišah boljša tudi kakovost zraka. Takšna hiša, ne le da absorbira CO2, ampak v zemljo sprošča dušik, kar je okolju prijazno. Študije v Evropi kažejo tudi, da so stene, ki se z leti le še utrdijo, trpežne in imajo življenjsko dobo 600 do 800 let. Podjetje Hemp Traders iz Los Angelesa je znano po t.i. hempboard, srednje gostih vlaknenih ploščah (MDF), narejenih iz enakega materiala kot hempcrete. Predsednik podjetja Lawrence Serbin je za L.A. Times dejal, da je MDF primerna alternativa za vrata, kabinete in police. V konopljine izdelke verjamejo tudi arhitekti. Španska arhitekta Monika Brümmer je razvila "cannabric” in "cannapanel”, ki sta, kot pove že samo ime, gradnika iz konoplje in stenska plošča. V Španiji je dokončala kar nekaj projektov, saj oba produkta ustrezata konstrukcijskim standardom. Sicer pa gradnja domov iz konopljinih materialov v Evropi ni novost, piše USA Today. Hiše iz t.i. hempocreta v Evropi in Avstraliji gradijo že od leta 1960 in ni bojazni, da bi tako hišo lahko 'pokadili' in se z njo 'zadeli'. Če bi to hoteli, bi morali pokaditi veliko spalnico oziroma 550 kilogramov industrijske konoplje. Avto, jadra in gorivo iz konoplje Konoplja je rastlina, katere uporaba sega v davno preteklost. Leta 1807 je Napoleon podpisal mednarodno pogodb z Rusijo, da bi prepovedal vso nelegalno trgovino s konopljo med Rusijo in Britanijo. Ampak car ni dovolil, da bi bila pogodba veljavna, in je raje zamižal na eno oko in še vedno trgoval. Junija 1812 je Napoleon napadel Rusijo in skušal na tak način preprečiti dovažanje konoplje v Britanijo, a je do konca leta ruska zima pobrala skoraj vso Napoleonovo armado. Britanija je konopljo potrebovala predvsem za ladjevje, ki je plulo z jadri iz nje. Tudi Henry Ford je poznal dobre lastnosti kanabisa. Njegov prvi "Model T" je bil zgrajen tako, da je za pogon uporabljal gorivo iz konoplje, tudi zgrajen je bil iz nje! Avto, ki je nastal iz "zemlje", je imel plastične panele, sestavljene iz mešanice celuloze iz kanabisa (70 odstotkov), njegovo ogrodje pa je bilo 10-krat močnejše od jeklenega, kljub temu je bil za tretjino lažji. In kaj je gospodu Fordu preprečilo avtomobile napajati s kanabisom? Ameriška prohibicija alkohola. Brez konoplje tudi Krištof Kolumb ne bi bil odkril Amerike, saj je plul z ladjami, ki so imele jadra iz nje, prav tako so imeli na ladjah veliko kanabisovih semen, da so z njimi krpali morebitne razpoke na trupu, uporabljali pa so jih tudi za prehrano. Nenazadnje so konopljo gojili tudi ustanovitelji ZDA: George Washington, Thomas Jefferson in drugi. Jefferson jo je tihotapil iz Kitajske v Francijo in nato v Ameriko. Povpraševanje je bilo tolikšno, da so z njo plačevali celo davke, kmetje, ki niso hoteli gojiti kanabisa, pa so morali plačevati kazni! V zvezni državi Kentucky so pridelali 40 tisoč ton konoplje. Benjamin Franklin je bil lastnik prvega papirnega mlina v ZDA, v katerem so papir izdelovali iz konoplje, uporabljali so jo tudi za slikarska platna, posteljnino ... Konoplja je odličen material za proizvajanje plastike in celo delov za avtomobile, iz nje lahko izdelamo celo barve, biogorivo in etanol. Konoplja je tudi odličen vir olja, ki ga je mogoče uporabljati za prehrano, gorivo, lubrikante, mila ... Semena konoplje vsebujejo veliko proteinov in omega maščob. ]]> Wed, 16 May 2012 00:00:00 +0100 Simona Drevenšek 7DNI http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783673 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783673 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783673 Z. M. je slovenska upokojenka. Ena tistih, ki bodo kljub vladnim varčevalnim ukrepom dobili regres. Ker ima pokojnino nižjo od slovenske povprečne. Ki je 600 evrov. A se ob tem počuti kot krompir. Kar naprej nas nekaj razvrščajo, pravi, tiste manj gnile v en zaboj, one z več teže v drugega, najbolj pirave v tretjega ... Z. M. je slovenska upokojenka. Ena tistih, ki bodo kljub vladnim varčevalnim ukrepom dobili regres. Ker ima pokojnino nižjo od slovenske povprečne. Ki je 600 evrov. A se ob tem počuti kot krompir. Kar naprej nas nekaj razvrščajo, pravi, tiste manj gnile v en zaboj, one z več teže v drugega, najbolj pirave v tretjega ... Zakaj pa naj bi bile počitnice, obisk teatra ali kina pa posedeti na gostilniškem vrtu med ljudmi, da na starost nisi tako osamljen in izoliran, prestiž in ne pravilo za človeka, ki je tod delal štiri desetletja? In ni imel možnosti dodatnih pokojninskih zavarovanj. In v nasprotju z ljudmi v vladi v tem, da je 600 evrov za slovenskega upokojenca nacionalni luksuz, ne vidi prav nič zgodovinskega. Generacijam, ki so odraščale med vojno in postavljale dve državi, preživele mnoga pomanjkanja in odrekanja, bile priče propadom tovarn, ko je čez noč izgubilo delo tisoče ljudi, pač ne moreš reči, pravi, da opravljaš zgodovinsko delo, ker jim boš spet vzel. A Z. M. je vztrajna. Taka je bila v času, ko je bila še zaposlena, in taka je zdaj v penziji. In išče to zgodovinskost, o kateri jo, še isti hip, ko so prišli na oblast, prepričujejo vladajoči. Z. M. ni mogla biti del njihovega svežega vetra niti nesproščena, kar so ji razlagali ti isti v svojem prvem mandatu. Za sveži veter je bila prestara, s komunisti pa ni imela težav. In zdaj ima priložnost, da še enkrat, preden odide s tega sveta, postane del zgodovine. A Z. M. ve, da se lahko vanjo vpišeš tako ali drugače. In ona išče tisto slavno. Saj tako razume svoje vladajoče. A bolj ko gleda, manj vidi tisto veličino in pomembnost za slovensko družbo, ki jo vidijo sami: določene evropske države so v kriznih časih varčevalne ukrepe že izpeljale in ne razume, zakaj naj bi bilo v slovenskem primeru to kaj zgodovinskega. Tudi to, da so najprej in najbolj udarili po najšibkejših in nesvojih, ne more biti dober primer za v zgodovinski učbenik. Da najnovejši podatki kažejo, kako smo zdaj na samem dnu evropske lestvice po BDP, skupaj z Grčijo, Španijo, Italijo in Portugalsko, ki so že pošteno "zaglibile", je vse prej kot ponosno zgodovinsko dejstvo. Bolj ko Z. M. išče, bolj jo prevzema slutnja, da ne bo del slavne zgodovine. A kmalu potem v enem od časopisov zasledi obetaven podatek: španski kulturni menedžerji so očitno napravili tako dober projekt, da so pridobili 10,95 milijona evrov evropskega denarja za tiskanje knjig. To pa je zgodovinska poteza, se razveseli Z. M. Sploh ker jo vse bolj prepričujejo, da se bo morala, če hoče preživeti, pri svojih 70-ih naučiti tvitati in listati po tabličnem računalniku. Zdaj Z. M. čaka. Da bodo kaj podobnega kot Španci zmogli tudi njeni doma. To bi bil majhen korak za uporabnike tabličnih računalnikov, a velik za državljana, ki kulture ne pojmuje kot nujno zlo. In zgodovinski. ]]> Wed, 16 May 2012 00:00:00 +0100 Katarina Šulek 7DNI http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783984 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783984 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783984 Strokovno ime rodu (Rhododendron) bi lahko kar prevedli v "rdeče drevo". Pri izhodiščnih vrstah dejansko prevladuje rdeča ali rožnata barva, nekaj vrst pa v svoji domovini in v optimalnih pogojih res zraste vsaj v grmasto drevo precejšnje višine. Tako rododendroni kot azaleje veljajo za posebno lepe, a tudi nekoliko občutljive vrtne grmovnice... Strokovno ime rodu (Rhododendron) bi lahko kar prevedli v "rdeče drevo". Pri izhodiščnih vrstah dejansko prevladuje rdeča ali rožnata barva, nekaj vrst pa v svoji domovini in v optimalnih pogojih res zraste vsaj v grmasto drevo precejšnje višine. Tako rododendroni kot azaleje veljajo za posebno lepe, a tudi nekoliko občutljive vrtne grmovnice. Prihranjeno pa nam bo prenekatero razočaranje, če bolje poznamo njihove potrebe in zahteve. Ob vestnem delu presajanje dobro prenašajo navzlic drobnim koreninam v gostem prepletu, vendar se ne smejo nikoli presušiti. Prva gojitvena zahteva je, da vlaga v tleh ne sme nikoli popolnoma usahniti, a tudi zamočvirjenost bi bila pogubna. Za zalivanje uporabljamo po možnosti mehko vodo. Kar dobro se obnese postana voda iz tolmuna ali čebrice. V izrazito ilovnati zemlji je težko pripraviti rastišče, ker so korenine v nepropustni kotanji zanesljivo ogrožene. Izredno pomembna je kisla talna reakcija. Prst, ki vsebuje apnenec, moramo v sadilni jami v celoti zamenjati. Prava mešanica je iz kisle šote in prsti iz borovega gozda z iglicami vred. Ustrezno kislost ima še sprstenina izpod pravih kostanjev in hrastov. Nad korenine in v zgornjo plast vdelamo tudi sprhneli hlevski gnoj. Neposredno okolico grmov naj vedno na debelo prekrivajo omenjene organske snovi, ki jih večkrat dodajamo. Ves plevel enostavno izpulimo, da z okopavanjem ne poškodujemo plitke korenine. Od rudninskih gnojil lahko uporabljamo le vresovkam namenjene mešanice brez apnenca. Prija jim vlažno ozračje, zato jih sadimo v senco ali vsaj v polsenco. Zlahka si zapomnimo, da sme zimzelene sleče obsijati kvečjemu jutranje sonce, pred popoldansko pripeko pa naj bi bili zavarovani s senčno zaveso iz drevja in grmovnic. V tem okolju lepo uspevajo nekatere skupine trajnic, ki delajo družbo drevnini. To so vse praproti in hoste, svilničasti svišč, smilacina, bergenije in maslenice. Pozimi je neprecenljiva družba tis in borovcev, ki so varovalo pred soncem. V izpostavljenih legah moramo to nadomestiti z odrezanimi smrekovimi vejami, s slamo ali valovito lepenko, s čimer je zmanjšano tveganje zimske izsušitve, ki je hujša kot nizke temperature. ]]> Wed, 16 May 2012 00:00:00 +0100 Izidor Golob inž. arg. 7DNI http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783667 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783667 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783667 Popotovanje trojice najstnikov, ki so si pred dnevi privoščili izlet v tujino, ne da bi bili to komu prej povedali, iskali pa so jih ne le starši, temveč tudi policisti prek medijev, je le ena izmed zgodb, s kakršnimi imajo opraviti slovenski policisti. Ta se je končala srečno, tako kot večina podobnih, nekatere pa imajo tudi bolj črn konec... Popotovanje trojice najstnikov, ki so si pred dnevi privoščili izlet v tujino, ne da bi bili to komu prej povedali, iskali pa so jih ne le starši, temveč tudi policisti prek medijev, je le ena izmed zgodb, s kakršnimi imajo opraviti slovenski policisti. Ta se je končala srečno, tako kot večina podobnih, nekatere pa imajo tudi bolj črn konec. V lanskem letu so slovenski policisti iskali 340 mladostnikov, ki so zbežali iz prevzgojnih domov, 115 otrok in mladostnikov, ki so zbežali od doma, med pogrešanimi pa je bilo tudi 242 odraslih ljudi. Večinoma se vrnejo sami Policija seznam pogrešanih ljudi redno dopolnjuje in popravlja. Trenutno je na spletni strani policije 56 pogrešanih, najdlje, od leta 1982, iščejo pogrešano Džovano Rodič. "Iskanje pogrešanih oseb v Sloveniji krovno urejata zakon o policiji in zakon o kazenskem postopku," pove Aleksander Volmajer, vodja skupine za tiralice in nadzor na mariborski policijski upravi. Po statističnih podatkih minulih let se pogrešani, ki jih išče policija, večinoma sami vrnejo domov, teh je približno 60 do 70 odstotkov. Policija najde približno deset odstotkov vseh iskanih ljudi, pri iskanih mladoletnih osebah in otrocih je odstotek višji, približno 50 odstotkov. Kakšnih 15 odstotkov iskanih ljudi najdejo mrtvih, bodisi da so storili samomor bodisi so omagali, opešali ali doživeli nesrečo. Največ do dva odstotka pa je takih, ki so žrtve kaznivih dejanj, umora ali ugrabitve, protipravnega odvzema prostosti in podobnih kaznivih dejanj. Zaradi občutljivosti smo bolj dovzetni za tovrstno dogajanje, kadar so iskani otroci ali mladoletniki, to povzroča vtis, da je takih primerov veliko. A Volmajer pove, da je veliko več iskanj odraslih oseb, predvsem se povečuje delež pogrešanih starejših ljudi; ti se pogosto izgubijo zaradi starostne demence, kje na poti omagajo ali dožive kaj podobnega. In kdaj sploh nekdo velja za pogrešanega? "O pogrešani osebi govorimo, kadar svojci, prijatelji ali nekdo drug prijavi, da je oseba odšla neznano kam in jo že dlje časa pogrešajo," pojasnjuje Volmajer. Pogrešanje osebe lahko prijavi vsakdo, ne glede na to, ali prijavitelj izvira iz družinskega, delovnega ali širšega sociološkega okolja osebe. Dalj časa pa je, tako pravijo policisti, zelo relativen pojem. "To je zelo odvisno od tega, kaj za nekoga pomeni 'dalj časa'. To je odvisno tudi od tega, kdo je pogrešan. Za nekatere kategorije oseb - za starejše, mladostnike, invalide, psihično bolne -, je ta čas lahko že kakšna ura. Seveda pa je odvisno od prijave. Policisti namreč ne morejo vedeti, da nekoga ni, če ni prijave o tem. Kadar sprejmemo prijavo, pa stečejo vsi potrebni postopki," pravi Volmajer. Iskanje traja do razjasnitve primera Ob prijavi potrebujejo policisti nekaj informacij: ime, priimek, starost, sedanji in morebitni nekdanji naslov bivališča pogrešanega, kako je bil oblečen, ko je odšel, kje je bil nazadnje viden in kdaj. Policisti bodo spraševali tudi, ali je bil iskani človek že kdaj pogrešan, kje je bil takrat najden, ali obstaja sum, da je njegovo izginotje povezano s kaznivim dejanjem. Policisti nato skušajo najprej ugotoviti, kje je bil pogrešani nazadnje viden, kam je rad zahajal, pri otrocih pa, ali so bili v šoli in še marsikaj drugega. "Želimo izvedeti čim več, ugotoviti, kako je oseba preživljala dneve, torej vsakodnevno rutino. Če starši ali svojci dovolijo, da se objavi fotografija pogrešanega, se obrnemo na medije," doda Volmajer. "Iskalna akcija steče, kadar obstaja možnost, da bi pogrešana oseba omagala na kraju, ki nam je znan, akcije se namreč ne morejo izvajati na območju celotne Slovenije. Pri 'prečesavanju' terena potrebujemo večje število ljudi. Akcijo organizira sektor uniformirane policije, sodelujejo pa svojci, sovaščani ali sokrajani, člani lovskih družin, gasilci, če je teren hribovit, pa tudi člani gorskih enot in gorski reševalci. Tako lahko v taki akciji sodeluje od dvajset pa tja do sto ljudi. Včasih se za iskanje uporabi tudi helikopter." Iskanje se za policijo ne konča, dokler pogrešana oseba ni najdena. "Zastaranja v teh primerih ne poznamo. Res pa je, da so možnosti za to, da najdemo pogrešano osebo, kadar je pogrešana dalj časa, zmeraj manjše. Kljub temu se v določenih intervalih preverjajo informacije, ali se je kdo morda vrnil, ali so znani kakšni novi podatki o pogrešanem in podobno." Torej tudi v primeru, če je nekdo zaradi dolgoletne odsotnosti pravno že proglašen za mrtvega, policisti iskanja ne zaključijo. „Iščemo, dokler osebe ne najdemo ali pa se najde njeno truplo," pravi mariborski policist. Mladoletne ubežnike predajo varstvenim organom Posebna kategorija med iskanimi so tako imenovani begavčki, otroci in mladoletniki, ki bežijo od doma. "Večinoma so to otroci in najstniki iz vzgojnih zavodov. S temi imamo opraviti skoraj vsak teden, še posebno ob vikendih. Običajno ti svoje tovrstno početje ponavljajo. Včasih v enem dnevu izginejo tudi večkrat, se pa največkrat sami vrnejo. A jih vsakič, ko dobimo prijavo zavoda, iščemo. Vedno namreč obstaja možnost, da se takemu otroku ali mladostniku kaj zgodi," pove Volmajer. Opozarja pa na še eno pomembno razliko: ljudje, ki niso stari 18 let, nimajo te "pravice", da bi kar odšli od doma in ne bi povedali, kje so. "Zato o tem, da smo jih našli, obvestimo starše ali skrbnike. Če pa najdemo polnoletnega pogrešanega, ta lahko izrazi željo, da njegovega novega bivališča ne izdamo. Takrat obvestimo prijavitelja le, da je s pogrešanim vse v redu, ne pa tudi tega, kje se nahaja." Kadar otrok zbeži od doma, ga policisti, ko ga najdejo, ne vrnejo takoj v njegovo družino. O dogodku obvestijo in otroka izročijo varstvenemu organu, na primer centru za socialno delo. Potrebno je namreč, pravi Volmajer, ugotoviti, kaj se dogaja, zakaj je otrok ali mladostnik pobegnil, ali so morebiti v družini težave. Policisti za „nepotrebna" iskanja ne izdajajo računov, stroški iskanja bremenijo državni proračun. Tudi v praksi kazni za ubežnike ni. ]]> Wed, 16 May 2012 00:00:00 +0100 Elizabeta Planinšič 7DNI http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783706 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783706 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783706 Strokovnjaki Nase so v zadnjih letih opravili vrsto natančnih meritev, s katerimi so ugotovili, da je Zemlja v letih med 2002 in 2011 izgubila 240 gigaton ledu. Zaradi tega se je morska gladina vsako leto dvignila za 7 milimetrov, kar pomeni, da je morje danes višje za skoraj 7 centimetrov kot leta 2000. Vendar pa to ni najbolj zaskrbljujoče... Strokovnjaki Nase so v zadnjih letih opravili vrsto natančnih meritev, s katerimi so ugotovili, da je Zemlja v letih med 2002 in 2011 izgubila 240 gigaton ledu. Zaradi tega se je morska gladina vsako leto dvignila za 7 milimetrov, kar pomeni, da je morje danes višje za skoraj 7 centimetrov kot leta 2000. Vendar pa to ni najbolj zaskrbljujoče. Na nemškem inštitutu za geoznanost so iz Nasinih podatkov izračunali, da se je zaradi zmanjšane teže planeta spremenilo tudi gravitacijsko polje, ki je približno za promil manjše, kot pred desetletjem. Če približno vemo, kakšne spremembe se nam obetajo s klimatskimi spremembami, pa nihče ne ve, kakšen vpliv ima gravitacija. Ali bodo zaradi tega rastline večje? Morda bodo ljudje prihodnosti podobni modrim Avatarjem s planeta Pandora? Kaj se bo zgodilo z živalmi? Imamo torej več vprašanj, kot odgovorov. ]]> Wed, 16 May 2012 00:00:00 +0100 Pripravlja Zvone Štor 7DNI http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783675 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783675 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783675 - Kako ste našli pot v kabinet predsednika Milana Kučana? "Nisem iskal poti. Že zgodaj sem se začel posvečati politiki. Z gospodom Kučanom, prijateljem, tovarišem, pa se poznava že zelo dolgo. Njegovi starši so sodelovali z mojimi starši že pred drugo svetovno vojno. Druženje se je nadaljevalo tudi po vojni, samo da Kučanov oče ni dočakal osvoboditve, ker je v vojni padel pri osvobajanju Srbije... Wed, 16 May 2012 00:00:00 +0100 Miroslav Slana Miros 7DNI http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783711 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783711 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783711 Po tipkovnici Vsi vemo, da so vse tisto o Chucku Norrisu samo butaste šale. Če bi bil res tako vsemogoč, kot pravijo, bi prišel zdaj k meni, ki to o njem pišem, in me z glavo butal v tipkovnico sderfg ghjzuay sxdcfik lčopšć rttzu ifgghj ... *** Slovnica po novem Janezek: IPhone!... Wed, 16 May 2012 00:00:00 +0100 7DNI http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783776 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783776 http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5783776 Povarčevalno: Janez Janša in Zoran Janković Janša: Prosim, halo, kdo me kliče... Janković: Kar, premje, se Stožic tiče ... Janša: Nimam časa za te finte. Janković: Prosim le za malo kinte. Janša: Dam državi, ne za mesto ... Janković: Naj grem kar z ljudmi na cesto... Wed, 16 May 2012 00:00:00 +0100 Dada Drvar Pridna 7DNI