http://www.vecer.com Večer online - časopis Večer, Maribor - 20. februar 2005 Vecer.com, pc@vecer.com SL http://mix.vecer.si/vecer-120x120.gif http://www.vecer.com 120 120 79 http://www.vecer.com/clanek2012051705784961 http://www.vecer.com/clanek2012051705784961 http://www.vecer.com/clanek2012051705784961 S slavjem mladih Nizozemcev se je včeraj v Ljubljani končalo Evropsko nogometno prvenstvo igralcev do 17 let, ki je potekalo v štirih slovenskih mestih (Lendavi, Mariboru, Domžalah in Ljubljani), ob odlični organizacij in tudi številnih gledalcih. Finalna tekma Nemčija-Nizozemska (5:6,1:1) je navdušila več kot 11 tisoč gledalcev, zmagali so srečnejši in spretnejši, ki so tako ponovili lanskoletno slavje v Srbiji... S slavjem mladih Nizozemcev se je včeraj v Ljubljani končalo Evropsko nogometno prvenstvo igralcev do 17 let, ki je potekalo v štirih slovenskih mestih (Lendavi, Mariboru, Domžalah in Ljubljani), ob odlični organizacij in tudi številnih gledalcih. Finalna tekma Nemčija-Nizozemska (5:6,1:1) je navdušila več kot 11 tisoč gledalcev, zmagali so srečnejši in spretnejši, ki so tako ponovili lanskoletno slavje v Srbiji. Zmagovalcem je pokal izročil predsednik UEFA Michel Platini, razposajeni fantje pa so zapeli šampionsko pesem, pri tem pa niso pozabili potolažiti Nemcev, ki so prvenstvo tako rekoč imeli v rokah, pa so prvi gol na prvenstvu sploh dobili v zadnji minuti tekme. Platini je napovedal, da bodo naslednja prvenstva mladih do 17 let imela 16 udeležencev, ne pa le 8 kot je bilo v Sloveniji in potem bo verjetno tudi več možnosti za naše fante, da bodo nabirali evropske izkušnje.]]> Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 Marjan Horvat PRVA STRAN http://www.vecer.com/clanek2012051705784958 http://www.vecer.com/clanek2012051705784958 http://www.vecer.com/clanek2012051705784958 Bojan Radej, kolumnist: "Slovenska politična realnost je prenasičena z nasprotji med levico in desnico, ki so že itak brezzoba in povzročajo samo škodo.” Stran 8 Bojan Radej, kolumnist: "Slovenska politična realnost je prenasičena z nasprotji med levico in desnico, ki so že itak brezzoba in povzročajo samo škodo.” Stran 8 ]]> Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 PRVA STRAN http://www.vecer.com/clanek2012051705784955 http://www.vecer.com/clanek2012051705784955 http://www.vecer.com/clanek2012051705784955 V Metalu Ravne, osrednji koroški jeklarski družbi skupine SIJ - Slovenska industrija jekla, so z včerajšnjim slovesnim zagonom nove naprave za elektro pretaljevanje jekla pod žlindro zaokrožili zajeten petletni naložbeni ciklus v skupni vrednosti okoli 110 milijonov evrov... V Metalu Ravne, osrednji koroški jeklarski družbi skupine SIJ - Slovenska industrija jekla, so z včerajšnjim slovesnim zagonom nove naprave za elektro pretaljevanje jekla pod žlindro zaokrožili zajeten petletni naložbeni ciklus v skupni vrednosti okoli 110 milijonov evrov. Strateški ciklus je bil ključen za večanje konkurenčnosti in utrjevanje pozicije na trgu z izdelki višje kakovosti in višjega cenovnega razreda. Skupina SIJ je lani ustvarila za 770 milijonov evrov prihodkov in 17,12 milijona evrov čistega dobička, podobne načrte pa ima tudi za letos.Včeraj je bilo v Metalovi proizvodni hali slišati več pozitivnih ocen o pomenu pretekle prodaje SIJ ruskemu kupcu, kar sta izpostavila zlasti predsednik uprave SIJ Tibor Šimonka in gospodarski minister Radovan Žerjav, ki je ocenil, da se tujega kapitala ni treba bati in da lahko tuji vlagatelji prevzamejo del zagona gospodarske rasti. Premier Janez Janša je izpostavil primer Metala Ravne kot dokaz, da se sprememb ni treba bati, ampak se jim moramo prilagoditi in ob njih iskati nove priložnosti z inovativnostjo, nadpovprečnostjo in kakovostjo. ]]> Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 PETRA LESJAK TUŠEK PRVA STRAN http://www.vecer.com/clanek2012051705784951 http://www.vecer.com/clanek2012051705784951 http://www.vecer.com/clanek2012051705784951 Stadion Stožice, gledalcev 11.674, sodnik Kruzliak (Slovaška). Strelci: 1:0 Goretzka (v 44. minuti), 1:1 Acolatse (80.). 11-m: Sarr, Werner, Itter, Kempf; Huser, Ake, Acolatse, Hendrix. Nemčija: Schnitzler, Itter, Dudziak, Sarr, Suelle, Brandenburger, Brandt (Kempf), Goretzka (Akpoguma), Meyer, Dittgen (Stendera), Werner... Stadion Stožice, gledalcev 11.674, sodnik Kruzliak (Slovaška). Strelci: 1:0 Goretzka (v 44. minuti), 1:1 Acolatse (80.). 11-m: Sarr, Werner, Itter, Kempf; Huser, Ake, Acolatse, Hendrix. Nemčija: Schnitzler, Itter, Dudziak, Sarr, Suelle, Brandenburger, Brandt (Kempf), Goretzka (Akpoguma), Meyer, Dittgen (Stendera), Werner. Nizozemska: Olij, Anderson (van den Boomen), Bazoer, Hendrix, Voest, Haye, Ake, Vloet (Huser), Trindade de Vilhena, Lumu (Acolatse), Menig. Po skoraj dveh tednih se je končalo EP za nogometaše do 17 let. Začelo se je v štirih slovenskih mestih, finale je potekal pred veličastnim avditorijem v ljubljanskih Stožicah. V ponovitvi zadnjega finala sta se srečali reprezentanci Nemčije in Nizozemske. Nemcem so se skušali v Ljubljani oddolžili za poraz v Srbiji (2:5). Toda neuspešno. Pa tudi precej nesrečno, saj so dobili gol v zadnji minuti tekme. V izvajanju kazenskih strelov so Nizozemci zadeli vseh pet strelov, Nemec Stendera je streljal slabše in vratar Olij je njegov strel obranil. Nizozemci so tekmo začeli odločno. Visoko postavljeni so narekovali ritem prvih dvajset minut. Dobro so se gibali, igrali hitro. Nemci so se bili prisiljeni osredotočiti se na protinapade. Sčasoma so prevzemali sredino igrišča. Tako so do prve prave priložnosti prišli Nemci, ko je strel Wernerja z 18 metrov oplazil prečko. Številni gledalci so lahko bili zadovoljni z brezkompromisno igro, tudi brez prekrškov, tako da sodnikove piščalke skoraj ni bilo slišati. Dva strela Nizozemcev nista bila uspešna, toda vztrajali so pri svoji napadalni in hitri igri. V izdihljajih prvega polčasa je do strela prišel Vloet in prečka se je zatresla še drugič na tekmi, tokrat se je žoga odbila blizu golove črte. V drugem polčasu je sledil odločen začetek Nemcev. Branili so se Nizozemci, ki so prva dva naleta odbili, pri drugem so žogo zbili v kot. Stendera, ki je prišel na igrišče v drugem polčasu, je izvedel kot (tako kot vse strele iz prekinitev, po katerih so Nemci na prejšnjih tekmah dali gole) ostro na prvo vratnico. Z glavo je bil natančen kapetan Goretzka in žoga je končala v mreži. Še nekaj časa so bili Nemci agilnejši, potem pa so tudi Nizozemci pritisnili in prišli do obetavnejših strelov, toda niso zadeli okvira vrat. V zadnjih minutah so Nemci brez težav kontrolirali rezultat in igro. Toda v zadnji minuti so si privoščili spodrsljaj, ko je lepo podajo na drugo vratnico izkoristil Acolatse in z močnim strelom premagal vratarja Nemčije Schnitzlerja, ki je tako dobil sploh prvi gol na prvenstvu. Izenačenje je privedlo do takojšnega izvajanja enajstmetrovk. Prvi trije pari strelcev so vsi zadeli, nato pa je nizozemski vratar Olij obranil strel Stendere. Tako je o evropskem kadetskem prvaku odločal zadnji strel Trindade de Vilhena, ki je premagal nemškega vratarja. Veliko slavje Nizozemcev.]]> Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 MARJAN HORVAT ŠPORT http://www.vecer.com/clanek2012051705784950 http://www.vecer.com/clanek2012051705784950 http://www.vecer.com/clanek2012051705784950 Slovenska ženska reprezentanca v odbojki na mivki se je od kvalifikacijskega turnirja za nastop na olimpijskih igrah v Londonu po porazu proti Slovaški poslovila že v četrtfinalu. Včeraj dopoldan je v pariškem predmestju Serves najboljša slovenska dvojica Andreja Vodeb - Simona Fabjan z 2:0 (21:16, 21:10) premagala Čižmarovo in Michalovičovo, Mihela Istenič in Martina Jakob pa sta z 1:2 (21:16, 11:21, 11:15) klonili proti Nestarcovi in Dubovcovi... Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 Vasja Košti ŠPORT http://www.vecer.com/clanek2012051705784949 http://www.vecer.com/clanek2012051705784949 http://www.vecer.com/clanek2012051705784949 Italijanski kolesar Roberto Ferrari (Androni) je zmagovalec 11. etape dirke po Italiji od Assisija do Montecatini Termeja. Drugo mesto na 255 km dolgi preizkušnji je zasedel še en Italijan, Francesco Chicchi (Omega Pharma-Quick Step), tretji pa je bil Tomas Vaitkus iz Litve (GreenEDGE)... Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 sta ŠPORT http://www.vecer.com/clanek2012051705784948 http://www.vecer.com/clanek2012051705784948 http://www.vecer.com/clanek2012051705784948 Košarkarji Indiane Pacers so v drugi tekmi konferenčnega polfinala vzhoda z 78:75 v gosteh premagali Miami Heat in skupni izid v zmagah izenačili na 1:1. Na zahodu pa so San Antonio Spurs in Los Angeles Clippers odigrali prvo tekmo polfinala, s 108:92 so jo dobili igralci San Antonia. Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 sta ŠPORT http://www.vecer.com/clanek2012051705784947 http://www.vecer.com/clanek2012051705784947 http://www.vecer.com/clanek2012051705784947 Slovenska rekorderka Sonja Roman je na atletskem mitingu svetovnega izziva Iaaf v Daeguju v Južni Koreji osvojila deveto mesto na 1500 m (4:10,66). Romanova je že na prvi tekmi po skoraj dveh letih izpolnila normo za nastop na evropskem prvenstvu v Helsinkih in se zelo približala normi B za olimpijske igre v Londonu... Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 sta ŠPORT http://www.vecer.com/clanek2012051705784946 http://www.vecer.com/clanek2012051705784946 http://www.vecer.com/clanek2012051705784946 Organizacijski komite letošnjih poletnih olimpijskih iger v Londonu je razkril ime nosilca olimpijske plamenice, ki jo bo iz Grčije prinesel na britanska tla. To bo razvpiti angleški nogometaš David Beckham. Medijsko najbolj izpostavljen nogometaš v zadnjem desetletju bo v četrtek prispel v Atene, naslednji dan pa se bo udeležil slovesnosti ob primopredaji enega najpomembnejših olimpijskih simbolov... Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 sta ŠPORT http://www.vecer.com/clanek2012051705784945 http://www.vecer.com/clanek2012051705784945 http://www.vecer.com/clanek2012051705784945 Možje v Kidričevem (beri: upravni odbor nogometnega kluba) so se odločili. Aluminij bo prihodnjo sezono igral med slovensko prvoligaško druščino. Še lani je bila elitna liga, kljub naslovu v drugi ligi, misija nemogoče. Letos - pod istim klubskim delovanjem, ponovno z nazivom najboljšega drugoligaša in z dogovorom Nogometne zveze Slovenije o postopnem izpolnjevanju infrastrukturnih pogojev - je zgodba drugačna... Možje v Kidričevem (beri: upravni odbor nogometnega kluba) so se odločili. Aluminij bo prihodnjo sezono igral med slovensko prvoligaško druščino. Še lani je bila elitna liga, kljub naslovu v drugi ligi, misija nemogoče. Letos - pod istim klubskim delovanjem, ponovno z nazivom najboljšega drugoligaša in z dogovorom Nogometne zveze Slovenije o postopnem izpolnjevanju infrastrukturnih pogojev - je zgodba drugačna. V treh letih bodo morali dokazati, da je namen resen, in rok, v katerem mora stadion zadoščati normativom (zgrajena tribuna in postavljeni žarometi), se bo po potrebi prestavil. Ovir več ni, obljuba lani razočaranim igralcem je letos izpolnjena. "Želja v slačilnici je ogromna," je pred dobrima dvema tednoma, po zmagi nad Interblockom (2:1), razlagal Bojan Flis. Takrat je bilo kljub rezultatom, ki so to omogočali, napredovanje pod velikim vprašajem. A prav ta želja nogometašev Aluminija, da se dokažejo Sloveniji med najmočnejšimi klubi, je zdaj odločila. Strinjali so se, da bo finančna struktura kluba kljub napredovanju ostala enaka. Enako velja za igralski kader, ki bo popolnjen z domačim podmladkom. Okrepitev, takšnih, ki bi zahtevale dodatne evre, ne bo. Iskanje novih sponzorjev za prihodnjo sezono se je že začelo, z nekaterimi so sodelovanje že sklenili. Glavni med njimi, Talum, je sporočil, da večjega finančnega priliva kot v preteklosti ne more zagotoviti. Zato so se Kidričani odločili kreniti v projekt "Gremo v 1. ligo" pod istimi pogoji, kot so jih imeli do zdaj. Brez strahu pred neuspehom, brez prevelikih apetitov. Ob izpadu bi tako klub spet lahko normalno deloval v drugi ligi. Proračun? "Ni skrivnost, isti bo kot lani. Zavedamo se, da bomo ekipa, ki bo v prvi ligi startala z najmanjšim proračunom. Tega si ne štejemo v čast, vendar - takšni so časi. Hvala igralcem, ki so prevzeli del odgovornosti nase. Mi pa bomo poskrbeli, da bodo ti ob rezultatih nagrajeni," je ob zagotovilu, da obveznosti do igralcev v klubu vsa leta izpolnjujejo vestno, razložil predsednik Zvonko Jevšovar. Ta je junija 2011, ko se Aluminij ni odločil za prvo ligo, razložil, da je njihov proračun 350 tisoč evrov. Od tega je bilo več kot pol sredstev, šestdeset odstotkov, namenjenih za mladinske selekcije. Za igranje v višjem kakovostnem razredu, tako je takrat zatrdil, bi potrebovali dodatnih 200 tisočakov. Teh tudi letos ne bo, a očitno niso več potrebni. Za infrastrukturne posege, nekateri so nujni že do pričetka sezone, so zagotovili dodatna sponzorska sredstva.]]> Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 JANEZ FERK ŠPORT http://www.vecer.com/clanek2012051705784944 http://www.vecer.com/clanek2012051705784944 http://www.vecer.com/clanek2012051705784944 Iz vodstva zavoda Maribor 2012-Evropska prestolnica kulture, programskega sklopa Ključi mesta, so obvestili, da je pri projektu Arheološka pot prišlo do spremembe termina. Projekt se namreč prestavi s 17. maja (kot je po pomoti še navedeno v brošuri majjunij) na 25. maj... Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 Melita Forstneric EPK http://www.vecer.com/clanek2012051705784943 http://www.vecer.com/clanek2012051705784943 http://www.vecer.com/clanek2012051705784943 ČETRTEK, 17. MAJA Narodni dom - Velika dvorana 12.00 Mednarodni festival kreativne komunikacije Magdalena, Off Magdalena, Okrogla miza Pecha Kucha Velika dvorana SNG Maribor 10.00 MARIBOR ZA MIR - SREČANJE NOBELOVIH NAGRAJENCEV: Panelna diskusija in srečanje nj. s... ČETRTEK, 17. MAJA Narodni dom - Velika dvorana 12.00 Mednarodni festival kreativne komunikacije Magdalena, Off Magdalena, Okrogla miza Pecha Kucha Velika dvorana SNG Maribor 10.00 MARIBOR ZA MIR - SREČANJE NOBELOVIH NAGRAJENCEV: Panelna diskusija in srečanje nj. s. dalajlame, prof. Yunusa, Rigoberte Menchu Tum in dr. Lučke Kajfež Bogataj Galerija Ars Sacra Maribor 10.00 Obrazi notranje moči (otvoritev stalne razstave Cerkveno šolstvo v Mariboru) Slomškov trg 11.40 MARIBOR ZA MIR - SREČANJE NOBELOVIH NAGRAJENCEV: Odkritje slike umetnikov The Bogside Artists Pokrajinski muzej Maribor 14.00 Vodeni ogledi razstav v muzejih, poustvarjalnice na prostem - Zeleni red SNG Maribor 16.00 MARIBOR ZA MIR - SREČANJE NOBELOVIH NAGRAJENCEV: Podpis pisma o nameri o ustanovitvi Yunus Centra na Univerzi in predavanje prof. Yunusa Stari most 17.00 Mednarodni festival kreativne komunikacije Magdalena, Uradna otvoritev festivala in razstava Povaljani plakat Udarnik 17.30-18.30 MARIBOR ZA MIR - SREČANJE NOBELOVIH NAGRAJENCEV: Rigoberta Menchu Tum (predavanje) Vetrinjski dvor, Gledališka dvorana 18.00 Mednarodni festival kreativne komunikacije Magdalena, Mladi oblikovalci Balkana (razstava) Stari most 18.00 Mednarodni festival kreativne komunikacije Magdalena, Magdalena 12 x 12 (razstava) Udarnik 18.30 MARIBOR ZA MIR - SREČANJE NOBELOVIH NAGRAJENCEV: Lučka Kajfež Bogataj (predavanje) Dvorec Betnava 19.00 Koncert Pihalnega kvarteta Slowind Vetrinjski dvor 20.00 Young Balkan Designers Oder Židovski trg 20.00 Damir Imamovič (koncert) ]]> Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 EPK http://www.vecer.com/clanek2012051705784942 http://www.vecer.com/clanek2012051705784942 http://www.vecer.com/clanek2012051705784942 Zavod Antona Martina Slomška je v sodelovanju z Evropskim kulturnim in tehnološkim centrom Maribor odprl sinoči stalno postavitev Slomškove sobe v dvorcu Betnava, s katero želijo prikazati življenje in delo Antona Martina Slomška (1800-1862). V dvorcu Betnava so Slomšku posvetili prostor, kjer so v skladu s sodobnimi muzejskimi pristopi in z uporabo najnovejših multimedijskih metod muzejske predstavitve obiskovalce popeljali med temeljnimi mejniki in dosežki Slomškovega delovanja... Zavod Antona Martina Slomška je v sodelovanju z Evropskim kulturnim in tehnološkim centrom Maribor odprl sinoči stalno postavitev Slomškove sobe v dvorcu Betnava, s katero želijo prikazati življenje in delo Antona Martina Slomška (1800-1862). V dvorcu Betnava so Slomšku posvetili prostor, kjer so v skladu s sodobnimi muzejskimi pristopi in z uporabo najnovejših multimedijskih metod muzejske predstavitve obiskovalce popeljali med temeljnimi mejniki in dosežki Slomškovega delovanja. To pred očmi obiskovalca zaživi s pomočjo kakovostnega izbora predmetne in pisne dediščine iz Nadškofijskega ordinariata in sedanjega nadškofijskega arhiva, ki hrani eksponate iz časa Slomškovega škofovskega obdobja. Poleg fotografskih povečav na panojih in originalnih eksponatov v vitrinah so na ogled tudi visoko kakovostne reprodukcije eksponatov, restavrirana Slomškova oblačila in škofovski simboli ter multivizija z utrinki iz Slomškovega življenja in dela. ]]> Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 EPK http://www.vecer.com/clanek2012051705784938 http://www.vecer.com/clanek2012051705784938 http://www.vecer.com/clanek2012051705784938 Če je bil dopoldanski nastop dalajalame Tenzina Gyatso v SNG Maribor namenjen bolj akademski publiki, je bilo popoldansko javno predavanje pred 3000-glavo množico zvečine mlade publike bolj ''civilno'', za vse okuse. Če je ob tibetanskem verskem voditelju sploh oportuno govoriti v teh kategorijah... Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 MELITA FORSTNERIČ HAJNŠEK EPK http://www.vecer.com/clanek2012051705784933 http://www.vecer.com/clanek2012051705784933 http://www.vecer.com/clanek2012051705784933 Dr. Barbara Drinovec Drnovšek, Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani: "Najbolj me je presenetil rezultat obremenjenosti pedagoških učiteljev. Videti je, kot da ves delovni čas posvetijo večinoma pedagoškemu delu, čeprav naj bi bilo takšnega dela približno polovica, druga polovica pa raziskovalnega dela in nekaj malega upravljanja... Dr. Barbara Drinovec Drnovšek, Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani: "Najbolj me je presenetil rezultat obremenjenosti pedagoških učiteljev. Videti je, kot da ves delovni čas posvetijo večinoma pedagoškemu delu, čeprav naj bi bilo takšnega dela približno polovica, druga polovica pa raziskovalnega dela in nekaj malega upravljanja. Morda je problem v metodologiji raziskave. Če hočemo ostati, moramo raziskovati. Nekateri so preobremenjeni, a ocenjujem, da tako hudo ni. Upam, da so primeri, ko večino časa porabijo za pedagoško delo, bolj izjeme. Morda so kolegi pretiravali; če so oni, so pri svojih odgovorih morda pretiravali tudi študenti."]]> Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 Franja Žišt V ŽARIŠČU http://www.vecer.com/clanek2012051705784932 http://www.vecer.com/clanek2012051705784932 http://www.vecer.com/clanek2012051705784932 Aljaž Gaber, Študentska organizacija Univerze v Ljubljani: "Na obremenjenost smo želeli pogledati z različnih vidikov. Spraševali smo se, ali med študijem opravljamo več dela, kot bi bilo treba, ali počnemo tudi stvari, ki niso produktivne. Težko rečemo, da je preobremenjenost prišla z bolonjsko reformo, ker je težka primerjava s prejšnjo ureditvijo, si pa študentje želimo, da smo primerno obremenjeni, saj se zavedamo, da lahko prevelika obremenitev na rezultate vpliva kontraproduktivno... Aljaž Gaber, Študentska organizacija Univerze v Ljubljani: "Na obremenjenost smo želeli pogledati z različnih vidikov. Spraševali smo se, ali med študijem opravljamo več dela, kot bi bilo treba, ali počnemo tudi stvari, ki niso produktivne. Težko rečemo, da je preobremenjenost prišla z bolonjsko reformo, ker je težka primerjava s prejšnjo ureditvijo, si pa študentje želimo, da smo primerno obremenjeni, saj se zavedamo, da lahko prevelika obremenitev na rezultate vpliva kontraproduktivno. Z raziskavo smo želeli preveriti, ali je velika obremenjenost samo urbani mit ali je res kaj na tem."]]> Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 Franja Žišt V ŽARIŠČU http://www.vecer.com/clanek2012051705784931 http://www.vecer.com/clanek2012051705784931 http://www.vecer.com/clanek2012051705784931 Dr. Jernej Pikalo, prodekan Fakultete za družbene vede v Ljubljani: "O bolonjski reformi je treba razmišljati kritično, ampak je prinesla tudi pozitivne spremembe za način dela in modernizacijo programov. Naši programi so se prenovili vsebinsko, didaktično in še kako drugače... Dr. Jernej Pikalo, prodekan Fakultete za družbene vede v Ljubljani: "O bolonjski reformi je treba razmišljati kritično, ampak je prinesla tudi pozitivne spremembe za način dela in modernizacijo programov. Naši programi so se prenovili vsebinsko, didaktično in še kako drugače. Problem pa je v izvedbi, ker nam ključni okvir določajo finance. Lep delež problemov bolonjske prenove bi se dalo rešiti z drugačnim načinom financiranja, seveda pa ni vse v tem. Za nekatere probleme, ki jih je izpostavila raziskava, smo vedeli, nekatere pa sedaj vidimo bolj prezentno. Skrbeti nas bi moralo, ker obremenjenost študentov očitno ne narašča s stopnjami, da bi bili najmanj obremenjeni študentje prve in največ tretje bolonjske stopnje."]]> Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 Franja Žišt V ŽARIŠČU http://www.vecer.com/clanek2012051705784930 http://www.vecer.com/clanek2012051705784930 http://www.vecer.com/clanek2012051705784930 Dr. Stane Pejovnik, rektor ljubljanske univerze: "Razprava o bolonjski reformi na univerzi še ni končana. Tudi sami opravljamo anketo, in če na hitro pogledam naše doslej zbrane rezultate, se ti bistveno ne razlikujejo od ugotovitev študentske organizacije. Na prvi bolonjski stopnji četrtina študentov za študij porabi več kot osem ur na dan... Dr. Stane Pejovnik, rektor ljubljanske univerze: "Razprava o bolonjski reformi na univerzi še ni končana. Tudi sami opravljamo anketo, in če na hitro pogledam naše doslej zbrane rezultate, se ti bistveno ne razlikujejo od ugotovitev študentske organizacije. Na prvi bolonjski stopnji četrtina študentov za študij porabi več kot osem ur na dan. Kaže se tudi trend, da so na naravoslovno usmerjenih fakultetah obremenitve zelo visoke, precej več kot osem ur dnevno. Glavna pomanjkljivost, ki jo opažamo, je izjemno nizka mobilnost, saj sta samo dva odstotka študentov obiskovala kak predmet zunaj matične fakultete. V mesecu dni bomo pripravili rezultate in pri fakultetah preverili, kako razložiti nekatera odstopanja. Niti približno pa naši rezultati ne potrjujejo mnenja, da je bolonjska reforma popolnoma neuspela zadeva, vprašani ne kažejo velikega nezadovoljstva. Reforma je dobro uspela, a ima porodne težave."]]> Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 Franja Žišt V ŽARIŠČU http://www.vecer.com/clanek2012051705784929 http://www.vecer.com/clanek2012051705784929 http://www.vecer.com/clanek2012051705784929 "Študentje so po uvedbi bolonjske reforme preobremenjeni," se glasi prva ugotovitev raziskave o obremenjenosti študentov in pedagoških delavcev, ki so jo marca opravili v Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani. Ugotavljajo, da študentje na prvi bolonjski stopnji za študij in študijske obveznosti v povprečju porabijo 1025 ur na semester, kar odstopa od zgornje meje postavljenih kriterijev... Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 FRANJA ŽIŠT V ŽARIŠČU http://www.vecer.com/clanek2012051705784928 http://www.vecer.com/clanek2012051705784928 http://www.vecer.com/clanek2012051705784928 Slovenske veslače konec tedna čakajo olimpijske kvalifikacije za nastop na letošnjih igrah v Londonu. Tja sta že uvrščena Iztok Čop in Luka Špik v dvojnem dvojcu, trije čolni pa se jima bodo skušali pridružiti na tekmovanju, ki bo trajalo od nedelje do srede. Slovenske barve bodo v Luzernu zastopali skifist Jernej Markovc, Jure Cvet in Jure Grace v lahkem dvojnem dvojcu ter Janez Jurše, Gašper Fistravec, Gregor Domanjko in Marko Grace v dvojnem četvercu... Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 sta ŠPORT http://www.vecer.com/clanek2012051705784927 http://www.vecer.com/clanek2012051705784927 http://www.vecer.com/clanek2012051705784927 V Poznanju na Poljskem so se včeraj začele kvalifikacije za olimpijske igre v Londonu. Naši kajakaši so prvi tekmovalni dan na močno razburkanem jezeru Malta končali s polovičnim izkupičkom. Lovro Leban in Rok Kuk sta v predtekmovalni skupini na 1000 metrov za 0,58 zaostala za španskim dvojcem Hernanz Agueria - Cosgaya Noriega in se neposredno uvrstila v današnji finale... Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 Vasja Košti ŠPORT http://www.vecer.com/clanek2012051705784926 http://www.vecer.com/clanek2012051705784926 http://www.vecer.com/clanek2012051705784926 V Novem mestu in na Ptuju je že vse pripravljeno za izvedbo košarkarskega evropskega prvenstva. Prireditelji so košarkarjem zgradili enkraten ambient: gradove (v oblakih). Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 ŠPORT http://www.vecer.com/clanek2012051705784925 http://www.vecer.com/clanek2012051705784925 http://www.vecer.com/clanek2012051705784925 Bošnjaki in Bošnjakinje so včeraj doživeli moralno zadoščenje: z branjem obtožnice se je pred haaškim sodiščem za vojne zločine, storjene na območju bivše Jugoslavije, začelo sojenje še zadnjemu izmed glavnih akterjev najhujše morije na evropskih tleh po drugi svetovni vojni... Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 Vojislav Bercko V ŽARIŠČU http://www.vecer.com/clanek2012051705784924 http://www.vecer.com/clanek2012051705784924 http://www.vecer.com/clanek2012051705784924 Najboljši slovenski hokejist Anže Kopitar doživlja v majici hokejskega kluba Los Angeles King zvezdnate trenutke. Kralji iz Los Angelesa so v drugi finalni tekmi zahodne konference severnoameriške profesionalne hokejske lige s 4:0 premagali Phoenix in po dveh tekmah v gosteh vodijo z 2:0 v zmagah... Najboljši slovenski hokejist Anže Kopitar doživlja v majici hokejskega kluba Los Angeles King zvezdnate trenutke. Kralji iz Los Angelesa so v drugi finalni tekmi zahodne konference severnoameriške profesionalne hokejske lige s 4:0 premagali Phoenix in po dveh tekmah v gosteh vodijo z 2:0 v zmagah. V finale se bo uvrstil klub, ki bo štirikrat zmagal. Tretja tekma bo danes v Los Angelesu. Delček k slavju Kingov v drugi tekmi je prispeval tudi Kopitar z dvema podajama. "Tekma še zdaleč ni bila lahka, kot morda kaže rezultat. Nismo najboljše začeli, toda postopoma smo stopnjevali ritem igre. Pri tem so nam pomagali tudi gostitelji s prekrški za izključitve. Te pa smo znali izrabiti. Veliko zaslug za našo zmago ima tudi vratar Jonathan Quick, ki nas je nekajkrat rešil," je po tekmi razložil Anže Kopitar, ki je v končnici zbral že 13 točk, ob devetih podajah je dosegel tudi štiri gole. Medtem ko se Anže Kopitar poti na odločilnih tekmah severnoameriške hokejske lige, pa Jan Muršak, nekdanji hokejist Maribora, ki prav tako igra v severnoameriški ligi, že uživa dopustniške dneve v domovini. Njegov klub Detroit Red Wings je izpadel v prvem krogu končnice lige NHL. Muršak budno spremlja hokejska dogajanja prek Atlantika. "Anže in Kingi igrajo iz tekme v tekmo bolje. Medtem ko so v prvem delu prvenstva težko dosegali gole, so v drugem delu veliko bolj učinkoviti. Igrajo tudi napadalno, znajo izrabiti vsak spodrsljaj tekmeca, prežema jih tudi velika motivacija. Zavedajo se, da take priložnosti, da zaigrajo v finalu, že vrsto let niso imeli. V ekipi je veliko zvezdnikov in vsi igrajo odlično. Kingi so na dobri poti, da osvojijo Stanleyjev pokal. Anžetu, s katerim se med sezono tu in tam slišiva po telefonu, nekaj skupnih uric pa preživiva pred ali po tekmah najinih klubov, seveda privoščim, da bi doživel zvezdni trenutek,” je povedal 22-letni Jan Muršak, ki se mu bodo dopustniški dnevi iztekli 20. avgusta, ko bo spet poletel prek luže.]]> Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 ZMAGO GOMZI ŠPORT http://www.vecer.com/clanek2012051705784923 http://www.vecer.com/clanek2012051705784923 http://www.vecer.com/clanek2012051705784923 Za najboljši dve slovenski košarkarski moštvi Union Olimpijo in Krko se bo danes ob 20. uri v Novem mestu začel finale slovenskega državnega prvenstva. Tekmeca bosta igrala na tri dobljene zmage, ob morebitnih petih dvobojih bo Krka imela prednost tekme več na domačem terenu, ker je redni del lige končala na prvem mestu... Za najboljši dve slovenski košarkarski moštvi Union Olimpijo in Krko se bo danes ob 20. uri v Novem mestu začel finale slovenskega državnega prvenstva. Tekmeca bosta igrala na tri dobljene zmage, ob morebitnih petih dvobojih bo Krka imela prednost tekme več na domačem terenu, ker je redni del lige končala na prvem mestu. Moštvi sta se v finalu srečali že v zadnjih dveh letih, obakrat je bila boljša Krka s 3:2. Branilci naslova so bili tudi v šestih medsebojnih tekmah v tej sezoni štirikrat uspešnejši. Med drugim tudi na zadnjih dveh tekmah državnega prvenstva. "A to nas ne sme zavesti, ker je vsak dvoboj poglavje zase. Bomo pa naredili vse, da nam uspe. Pripravljamo se v miru, igralci so zdravi in maksimalno motivirani, da osvojimo tretji zaporedni naslov prvaka. Čeprav imamo prednost domačega igrišča, to ni kakšna velika prednost, saj se ekipi med seboj do potankosti poznata," se vlogi favorita izogiba strateg Krke Aleksander Sekulič. Finale bo tokrat le prestižnega značaja. Že zdaj je jasno, da bosta oba kluba v naslednji sezoni kot edina iz Slovenije nastopala v jadranski ligi, boj za točke in uvrstitev v evroligo je zaradi dosedanjega nastopanja v njej, boljšega izkupička v jadranski ligi in osvojitve slovenskega pokala že dobila Olimpija. Zmaje še vedno muči neurejen finančni položaj v klubu, zaradi česar bo imel ljubljanski trener Sašo Filipovski več težav pri motiviranju igralcev: "A težave so bile podobne tudi leta 2004 in 2005, ko sem z Olimpijo osvojil naslov prvaka. Če so igralci zdržali do zdaj, bodo še finale. Na zadnjih tekmah proti Krki smo igrali nekoliko oslabljeni. Tokrat bomo v popolni postavi, če le do tekme ne bo kakšnih poškodb." Zaradi omejitve števila tujcev v moštvu na pet bo spet prisiljen na tribuni pustiti enega izmed njih. Najverjetneje bo to znova Robert Rothbart, saj je prav Casey Mitchell zmajem na zadnji polfinalni tekmi z odločilnim košem prinesel finale. Da je bila lanska Olimpija veliko močnejša od letošnje, se strinja najkoristnejši igralec zadnjega finala, Krkin Zoran Dragič: "Za Olimpijo je bila odlična sezona v evroligi. Imeli so Ilievskega, Ožbolta, Markoto, Gregoryja, Šermadinija. Danes je to povsem drugačna ekipa, vidno šibkejša. Tokrat imamo, vsaj na papirju, boljšo ekipo mi." A morda je pri tem pozabil na občasnega reprezentančnega kolega Jako Blažiča, ki je prav na zadnji medsebojni tekmi Krki nasul 30 točk, v odlični formi pa je tudi Dašič, ki je v dveh polfinalnih tekmah proti Heliosu skupaj zbral 55 točk.]]> Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 ZORAN MIJATOVIĆ ŠPORT http://www.vecer.com/clanek2012051705784922 http://www.vecer.com/clanek2012051705784922 http://www.vecer.com/clanek2012051705784922 11.50 Hokej na ledu - Helsinki, svetovno prvenstvo, elitna divizija, četrtfinale, Kanada - Slovaška (Šport TV 1) 12.00 Tenis - Rim, ATPturnir (Sportklub, Sportklub +) 14.30 Hokej na ledu - Stockholm, svetovno prvenstvo, elitna divizija, četrtfinale, Rusija - Norveška (Šport TV 1, Sport 1)... Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 ŠPORT http://www.vecer.com/clanek2012051705784921 http://www.vecer.com/clanek2012051705784921 http://www.vecer.com/clanek2012051705784921 Na svetovnem hokejskem prvenstvu elitne skupine na Finskem in Švedskem bodo danes odigrane četrtfinalne tekme. Četrtfinalna para iz skupine A sta Rusija - Norveška in Švedska - Češka, iz skupine B pa Kanada - Slovaška in Finska - ZDA. Dve četrtfinalni tekmi bosta v Stockholmu in dve v Helsinkih, preostale štiri tekme, sobotni polfinalni tekmi ter nedeljski tekmi za tretje in prvo mesto bodo prav tako v finski prestolnici... Na svetovnem hokejskem prvenstvu elitne skupine na Finskem in Švedskem bodo danes odigrane četrtfinalne tekme. Četrtfinalna para iz skupine A sta Rusija - Norveška in Švedska - Češka, iz skupine B pa Kanada - Slovaška in Finska - ZDA. Dve četrtfinalni tekmi bosta v Stockholmu in dve v Helsinkih, preostale štiri tekme, sobotni polfinalni tekmi ter nedeljski tekmi za tretje in prvo mesto bodo prav tako v finski prestolnici. Reprezentance so se med seboj že pomerile v skupinskem delu prvenstva. Kanada je s 3:2 premagala Slovaško, ZDA s 5:0 Finsko, Rusija s 4:2 Norveško in Švedska s 4:1 Češko. Tekme svetovnega prvenstva na malem ekranu pozorno spremlja tudi znani mariborski hokejist in dolgoletni branilec slovenske reprezentance Mitja Robar, ki je tudi pokomentiral četrtfinalne pare. "V četrtfinalu lahko pričakujemo trd boj za vsak gol in morda tudi kakšno presenečenje. Po prikazani igri v skupinah naj bi bila prva favorita za naslov prvaka Rusija - ta je edina zmagala v vseh sedmih tekmah - in Kanada. V tekmi med Kanado in Slovaško je kakovostna razlika na strani Kanade. Reprezentanca ZDA se je v prvi tekmi poigrala s Finsko in jo tako rekoč ponižala. Ne verjamem, da bodo Američani tudi v četrtfinalu tako prepričljivi. A so, tudi zaradi psihološke prednosti, bliže zmagi od Fincev. Rusija je v prvi tekmi brez večjih težav ugnala Norveško; če bo ob Jevgeniju Maljkinu zanjo zaigral še Aleksandr Ovečkin, se Norvežanom tudi v četrtfinalni tekmi ne obeta nič dobrega. V tekmi med Švedsko in Češko dajem prednost Švedom, a ne le zato, ker so v prvi tekmi Čehe ugnali prepričljivo, ampak zaradi njihove kakovostne igre.]]> Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 ZMAGO GOMZI ŠPORT http://www.vecer.com/clanek2012051705784920 http://www.vecer.com/clanek2012051705784920 http://www.vecer.com/clanek2012051705784920 Na Hrvaškem so opazili, da je bilo srečanje predsednikov vlad Janeza in Zorana manj prisrčno od prejšnjih Boruta in Jadranke. Nista se objela in poljubila. No, res bi bilo malo čudno! Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 FRANCEK KRAMER V ŽARIŠČU http://www.vecer.com/clanek2012051705784919 http://www.vecer.com/clanek2012051705784919 http://www.vecer.com/clanek2012051705784919 "Res je, izstopil sem iz Slovenske demokratske stranke," je za Večer potrdil Miha Brejc, dolga leta za zdajšnjim premierom Janezom Janšo drugi človek SDS, tri mandate podpredsednik stranke, poslanec, tudi v Evropskem parlamentu, pa minister v Bajukovi vladi, direktor Varnostno-informativne službe... "Res je, izstopil sem iz Slovenske demokratske stranke," je za Večer potrdil Miha Brejc, dolga leta za zdajšnjim premierom Janezom Janšo drugi človek SDS, tri mandate podpredsednik stranke, poslanec, tudi v Evropskem parlamentu, pa minister v Bajukovi vladi, direktor Varnostno-informativne službe. Seznam političnih funkcij Mihe Brejca je dolg, veljal je tudi za enega ključnih ljudi iz kroga Janeza Janše, z njim je šel skozi vzpone in padce. Iz politike se je v zadnjem obdobju opazno umaknil, a vseeno je še ostal član izvršilnega odbora SDS in strankin občinski svetnik v Domžalah. "Nobenih konfliktov, napetosti v stranki nisem želel, zato sem to storil v tišini. Saj niti ni pomembno, če sem šel. Stranki, ki sem ji tako dolgo pripadal in zanjo delal, želim še vedno vse najboljše. Pristojnim sem poslal izstopno izjavo, tako mojemu lokalnemu predsedniku v Domžalah kot centrali v Ljubljani. Odstopil sem kot občinski svetnik, tako da je namesto mene nekdo drug z liste SDS prišel v občinski svet." Čeprav Brejc pravi, da si zdaj želi predvsem mir, je očitno grenkobo v glasu nemogoče spregledati, preslišati. Odnosi med njim in Janšo so se sicer, kakor je tudi javno znano, nenadoma poslabšali, ko se je svojega strankarskega projekta lotil Gregor Virant, sicer Brejčev zet. Nekdanji podpredsednik SDS je javno že jasno povedal, da s projektom nima nič, a so mu nekateri v njegovi zdaj že nekdanji stranki očitno pripisali ključno (so)avtorstvo. "10. oktobra lani mi je Gregor, potem ko me je hči poklicala k njim, povedal, da razmišljajo s somišljeniki o ustanovitvi stranke. Vprašal me je za nasvet in dejal sem mu, naj takoj o tem seznani Janšo. To je vse! Pika. Ni več. Janez je mislil, da sem odigral pomembno vlogo pri tem, in vso komunikacijo z mano je prekinil." Istega dne popoldne je bila poslanska skupina SDS v Domžalah in kot pravi, se je takrat prvič v sedemnajstih letih zgodilo, da je šel Janša hladno mimo njena, ni dobival več vabil na izvršilni odbor, prav tako ne za svet stranke, niti drugih internih obvestil, ki so bila sicer poslana članstvu. "Zadeva je postala zame nevzdržna," reče Brejc. "Iz politike nisem želel oditi sprt z nikomer, z Janezom sva bila prijatelja, a tega si pač ne morem dovoliti. Janezu in članom izvršilnega odbora sem poslal izjavo, da zaradi njihovega kršenja pravil SDS izstopam iz izvršilnega odbora, in ker se v nekaj tednih ni nič zgodilo, sem izstopil iz SDS."]]> Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 MATIJA STEPIŠNIK V ŽARIŠČU http://www.vecer.com/clanek2012051705784918 http://www.vecer.com/clanek2012051705784918 http://www.vecer.com/clanek2012051705784918 Spomnimo: med člani SDS, ki so se odmevno razšli z Janezom Janšo, je bil tudi dolgoletni izpostavljeni poslanec Ivo Hvalica. Po svoje je ironija zgodovine, da je Janša z njim prekinil prav zaradi Brejca. Kajti podporo Bajukovi vladi je Hvalica pogojeval z Brejčevim umikom z ministrske liste... Spomnimo: med člani SDS, ki so se odmevno razšli z Janezom Janšo, je bil tudi dolgoletni izpostavljeni poslanec Ivo Hvalica. Po svoje je ironija zgodovine, da je Janša z njim prekinil prav zaradi Brejca. Kajti podporo Bajukovi vladi je Hvalica pogojeval z Brejčevim umikom z ministrske liste. Na kongresu v Celju pa je Janša pred stranko postavil ultimat: ali on ali Hvalica. Stranka je odločila in v izvršilni odbor Hvalice ni izvolila. Lani je za Večer ta nekdanji poslanec povedal, da sta mu dva člana komisije kasneje povedala, da so mu izbrisali večje število glasov. "Mnogi mi očitajo, da se z njim ne bi smel več ukvarjati, a sem pač kot ljudje, ki težko zapustijo svojega boga. Janša je bil kot bog, še vedno predstavlja mojo opcijo. Dobro jo je 'postružil', jo prilagodil sebi, preobrazil, ni pa bil sam," je tedaj dejal]]> Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 Matija Stepišnik V ŽARIŠČU http://www.vecer.com/clanek2012051705784917 http://www.vecer.com/clanek2012051705784917 http://www.vecer.com/clanek2012051705784917 Morebitni stečaj Primorja z več kot 700 delavci bi lahko za novogoriški zavod za zaposlovanje pomenil velike težave, nanj pa se pripravljajo že nekaj mesecev, je na današnji novinarski konferenci povedala direktorica novogoriškega zavoda Lučila Hvala. Ob tem je dodala, da bo konec leta po ocenah na novogoriškem zavodu več kot 5500 brezposelnih... Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 sta V ŽARIŠČU http://www.vecer.com/clanek2012051705784916 http://www.vecer.com/clanek2012051705784916 http://www.vecer.com/clanek2012051705784916 Včeraj je potekala zaostrena stavka na vseh delovnih mestih v policiji, so sporočili iz Sindikata policistov. Tudi na letališču Jožeta Pučnika na Brniku so policisti temeljito izvajali mejno kontrolo pri vstopu v državo. Na mednarodnem mejnem prehodu Brnik sta stavkajoče policiste podprla predsednika obeh policijskih sindikatov... Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 dr V ŽARIŠČU http://www.vecer.com/clanek2012051705784915 http://www.vecer.com/clanek2012051705784915 http://www.vecer.com/clanek2012051705784915 Rezultati 40. kroga - 16.05.2012 Izžrebane številke LOTO: 5, 9, 19, 30, 32, 35, 37 in dodatna št. 6 Sedmice ni. Izžrebane številke LOTKO: 681434 Lotka 6 ni. Izžrebane številke LOTO PLUS: 5, 14, 21, 25, 26, 33, 39 in dodatna št. 23 7 plus ni. Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 V ŽARIŠČU http://www.vecer.com/clanek2012051705784914 http://www.vecer.com/clanek2012051705784914 http://www.vecer.com/clanek2012051705784914 Z jagodami s hobotnico in šparglji za predjed ter s krompirjevo juho s pistacijo se je začelo slavnostno kosilo z visokim gostom, ki so se ga med drugim ob predstavnikih vodstva gostiteljice Mestne občine Maribor na čelu z županom Francem Kanglerjem udeležili tudi minister za izobraževanjem znanost, kulturo in šport Žiga Turk, rektor Univerze v Mariboru Danijel Rebolj in direktor Slovenske turistične organizacije (STO) Marjan Hribar... Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 Melita Forstnerič Hajnšek V ŽARIŠČU http://www.vecer.com/clanek2012051705784913 http://www.vecer.com/clanek2012051705784913 http://www.vecer.com/clanek2012051705784913 Drugi dan štiridnevne konference Out of the box so se ob rednem izvenškatličnem programu v Veliki dvorani rektorata včeraj dopoldne v okviru Specialnega sešna s svetovnimi misleci prav tako v Veliki dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor sestali Njegova svetost dalajlama in svetovno ugledni profesorji: britanski biolog Denis Noble z univerze v Oxfordu, fizik, a trenutno profesor sociologije Dirk Helbing z ETH Zürich in teoretični fizik Siegfried Grossmann z univerze v Marburgu (slednji je tudi častni doktor mariborske univerze)... Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 TAJA KORDIGEL V ŽARIŠČU http://www.vecer.com/clanek2012051705784911 http://www.vecer.com/clanek2012051705784911 http://www.vecer.com/clanek2012051705784911 Predsednica Slovenskega sodniškega društva Janja Roblek je na včerajšnjem sestanku z ministrom za pravosodje in javno upravo Senkom Pličaničem pozdravila določbe zakona za uravnoteženje javnih financ, ki končno izpolnjujejo odločbe ustavnega sodišča, po katerih morajo biti plače funkcionarjev vseh treh vej oblasti izenačene oziroma odpravljena nesorazmerja v sodniških plačah, kakor je določil zakon o sistemu plač v javnem sektorju, so sporočili z ministrstva... Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 Vanessa Čokl V ŽARIŠČU http://www.vecer.com/clanek2012051705784910 http://www.vecer.com/clanek2012051705784910 http://www.vecer.com/clanek2012051705784910 Ljubljana, Jesenice, Koper, Novo mesto in Ptuj - to še naprej ostaja peterica mest, kjer bo prihodnje leto evropsko košarkarsko prvenstvo. Največ težav imata pri tem Novo mesto in Ptuj, kjer nameravajo graditi novo dvorano, a denarja ni. Včeraj na sestanku županov teh petih mest s predstavniki direktorata za šport pa so tema dvema mestoma postavili končni ultimat: do 30. junija naj predložita gradbeno dovoljenje, ime investitorja oziroma celotno konstrukcijo projekta... Ljubljana, Jesenice, Koper, Novo mesto in Ptuj - to še naprej ostaja peterica mest, kjer bo prihodnje leto evropsko košarkarsko prvenstvo. Največ težav imata pri tem Novo mesto in Ptuj, kjer nameravajo graditi novo dvorano, a denarja ni. Včeraj na sestanku županov teh petih mest s predstavniki direktorata za šport pa so tema dvema mestoma postavili končni ultimat: do 30. junija naj predložita gradbeno dovoljenje, ime investitorja oziroma celotno konstrukcijo projekta. Če tega ne bosta naredila, so kandidati za zamenjavo: ljubljanski Tivoli, celjski Zlatorog in mariborski Tabor. Prvi dve dvorani sta bolj ali manj pripravljeni na uporabo, le Maribor bi moral svojo dvorano obnoviti. Obnova ali dograditev dvoran mora sicer biti zaključena do 30. junija prihodnje leto. Edina dvorana, ki povsem zadostuje kriterijem, so ljubljanske Stožice. Niso pa s tem rešeni vsi problemi. Direktor omenjenega direktorata Drago Balent je sicer včeraj zagotovil, da vlada in država prvenstvo še naprej podpirata in da so v rebalansu proračuna zagotovljena tudi sredstva za plačilo kotizacije mednarodni košarkarski zvezi. Težave ostajajo pri posameznih občinah. KZS namreč od občin zahtevala 720.000 evrov kotizacije, kar je za številne občine preveč. Celje se je tako že na začetku postopka odločilo, da te ne bo plačalo in je tako izpadlo kot gostitelj prvenstva. Tudi če bi se ga zdaj KZS ponovno spomnila, je župan Bojan Šrot za Večer že dejal, da ne bodo plačali niti evra. Tudi Novo mesto in Ptuj nočeta plačati 720 tisoč evrov, čeprav sta se to zavezala v pogodbi. Vprašanje je tudi, kaj se bo zgodilo, če ti dve mesti izpadeta. Bosta nadomestni mesti morali plačati kotizacijo? Direktor članski reprezentanc Matej Avanzo pravi, da kotizacija ostaja enaka za vsa mesta, o podrobnostih pa ob morebitnih zamenjavah. Predsednik KZS Roman Volčič poudarja, da KZS brez kotizacij prvenstva ne more izpeljati, ker morajo pokriti stroške nastanitve, transporta, logistike, varovanja, zavarovanja, zdravstvenih služb za vse udeležence in organizacijo. Ob tem je opozoril: če bo Slovenija prvenstvo odpovedala, bo naša reprezentanca ostala brez nastopa na evropskem prvenstvu 2013, na svetovnem prvenstvu 2014, za evropsko prvenstvo 2015 pa bi morali v kvalifikacije.]]> Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 SAMO TRTNIK V ŽARIŠČU http://www.vecer.com/clanek2012051705784909 http://www.vecer.com/clanek2012051705784909 http://www.vecer.com/clanek2012051705784909 Raziskava Politbarometer, ki jo opravlja Center za raziskovanje javnega mnenja, Slovensko vojsko zmeraj uvršča v sam vrh zaupanja javnosti. Velikokrat kar na prvo mesto. Med institucijami, ki jim ljudje najbolj zaupajo, so še po navadi gasilci, šolstvo, policija, zdravstvo ... Raziskava Politbarometer, ki jo opravlja Center za raziskovanje javnega mnenja, Slovensko vojsko zmeraj uvršča v sam vrh zaupanja javnosti. Velikokrat kar na prvo mesto. Med institucijami, ki jim ljudje najbolj zaupajo, so še po navadi gasilci, šolstvo, policija, zdravstvo ... Politične stranke, vlada in državni zbor po navadi kotirajo na dnu te lestvice. Zato bi bilo nadvse neprimerno, če bi postala institucija, ki jo javnost ceni in ji zaupa ne glede na politično pripadnost, del političnih intrig in obračunavanj. Potem ko je že kazalo, da se bo zgodilo točno to, so na ministrstvu za obrambo presekali razpravo o tem, ali je vojska stara 21 ali 22 let. Izvor tega na videz nepomembnega spora tiči v boju za interpretacijo slovenske osamosvojitve, ki se je vnel po volitvah leta 1992. Osamosvojitev in z njo povezan simbolni kapital sta namreč postala politični plen. Kmalu so se pojavile interpretacije, da so bile za prehod v večstrankarstvo in osamosvojitev zaslužne t. i. stranke "slovenske pomladi", ne pa tiste, ki so izšle iz nekdanjih družbenopolitičnih organizacij ali t. i. "sile kontinuitete" oziroma danes "tranzicijska levica". Te naj bi bile osamosvojitvi nasprotovale in jo zavirale. In zdi se, da je obrambno ministrstvo v to zgodbo hotelo zvleči tudi Slovensko vojsko s tem, da je sprva kanilo na novo šteti leta Slovenske vojske od dne, ko se je začela oblikovati manevrska struktura narodne zaščite, ki je pomenila začetek priprav na upor zoper agresijo JLA, pozneje pa je iz teh zametkov res nastala organizacija, ki se od leta 1995 imenuje Slovenska vojska. A ker do danes v zvezi s tem v političnem prostoru ni bilo soglasja, se zdi, kot da je to pot šlo za poskus pisanja zgodovine na način, ki ustreza eni od političnih struj. Na tem mestu velja opomniti, da glede osamosvojitve med Slovenci vlada visoka stopnja soglasja, da je to bila prava pot zgodovinskega razvoja nacije, povrh vsega se je v vojni za Slovenijo uveljavila besedna zveza "splošni ljudski odpor". Poskusu okupacije JLA so se torej uprli vsi segmenti ljudstva. Ne le politika, vojska in policija. Iz tega gre sklepati, da je bil slovenski narod takrat bolj složen, kot nam danes skuša s svojimi interpretacijami predstaviti politika. Tudi zato najboljši "izvozni artikel" slovenske diplomacije in pogumni uslužbenci domovine na kriznih žariščih, katerih delo ne glede na spor o smiselnosti sodelovanja v Afganistanu Slovenci visoko cenijo, ne more in ne sme postati orodje političnega hlastanja za zgodovinske zasluge.]]> Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 Aleš Kocjan V ŽARIŠČU http://www.vecer.com/clanek2012051705784905 http://www.vecer.com/clanek2012051705784905 http://www.vecer.com/clanek2012051705784905 "Fiskalno pravilo je zdaj srednje pomembna tema," je v soboto, dan po potrditvi zakona o uravnoteženju javnih financ in rebalansa proračuna 2012 v državnem zboru, v Mariboru, za omizjem Mreže idej o varčevanju v krizi, rekel poslanec druge največje opozicijske stranke, Pahorjevih Socialnih demokratov, nekdanji kmetijski minister Dejan Židan... "Fiskalno pravilo je zdaj srednje pomembna tema," je v soboto, dan po potrditvi zakona o uravnoteženju javnih financ in rebalansa proračuna 2012 v državnem zboru, v Mariboru, za omizjem Mreže idej o varčevanju v krizi, rekel poslanec druge največje opozicijske stranke, Pahorjevih Socialnih demokratov, nekdanji kmetijski minister Dejan Židan. Razumelo se je, da pričakuje spremembe ustave okoli referendumov, politični dogovor za ta remont, po strahu, ki je zaokrožil, da politika tako imenovano zlato fiskalno pravilo v ustavo tišči tudi zato, da bi nekoliko priprla slovenska široko odprta referendumska vrata. Ve se, da so v poslanski skupini SD, z najočitnejšima izjemama: predsednikom stranke Borutom Pahorjem in vodjo poslanske skupine Jankom Vebrom, precej mlačno razpoloženi do vpisa fiskalnega pravila o uravnoteženih javnih financah v ustavno besedilo. Zgovorni Židan, ki je sicer priznal, da ni visoko na odločevalski lestvici v stranki, je v Mariboru takole govoril o fiskalnem pravilu v ustavi: "Na tej točki želijo vladajoči radikalizirati levico." In: "Očitno hoče vladna koalicija na vsak način okrepiti Jankovićevo stranko." Nocoj predsednik vlade in najmočnejše koalicijske stranke, SDS, Janez Janša na sestanek spet kliče predsednico in predsednike parlamentarnih strank ter vodje poslanskih skupin, da bi še enkrat izmerili politično voljo za fiskalno pravilo v ustavi. Obenem je za nocojšnji politični vrh napovedano odprtje razprave o spremembi referendumske ureditve v ustavi. Čemur, kakor je znano, v SDS doslej niso bili naklonjeni, je pa vedno bolj za to šef SD Borut Pahor, ki so mu, ko je vodil vlado, vse reforme padle na referendumih. V parlamentarni ustavni komisiji je bilo prejšnji teden soglasje, da gre "fiskalni" postopek spremembe ustave naprej. A če naj bo fiskalno pravilo vključeno v ustavo, potrebuje strinjanje najmanj 60 poslancev. Dvetretjinske parlamentarne podpore pa nima, najbolj proti je največja opozicijska stranka Pozitivna Slovenija (PS), ki ima v parlamentarnih klopeh 28 poslancev, zdaj pa čaka, kaj bo danes zvečer, na sestanku pri Janši, na mizi. Oziroma na ustih, kakor pravi vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer. Prihodnje dni naj bi podporo za fiskalno pravilo v obe opozicijski stranki šel iskat finančni minister Janez Šušteršič. Na spletni strani vladne Virantove Državljanske liste (DL), ki ji Šušteršič pripada, so se pohvalili, da so s svojim ministrom, zdaj ko sta sprejeta zakon za uravnoteženje javnih financ in rebalans proračuna, uresničili velik del (javnofinančnega) programa stranke. Kje smo torej? Pred fiskalnim pravilom in tudi potjo v predrugačeno referendumsko ureditev? Ali pa je dilema že: ali fiskalno pravilo ali referendumski remont ustave? Oba ukrepa sta potrebna, da bi obvladali krizo, je za Večer včeraj rekel vodja poslancev SD Janko Veber. Odločitve pa da še niso sprejeli. Dodaja, da je fiskalno pravilo pravzaprav zamisel SD, ko so začeli voditi prejšnjo vlado in so podedovali zapuščino izvršne oblasti (prve vlade Janeza Janše), ki da je v predkriznih konjunkturnih letih vodila napačno ekonomsko politiko. Pred čem natančno bodo drevi, na sestanku v državnem zboru, Veber, ki ne zanika, da ni vsa poslanska skupina SD za tako imenovano zlato pravilo v ustavi, ni natančno vedel. V stranki pa so vmes pogledali, kaj je bilo, na primer pod prejšnjo vlado, že načrtovano, da se spremeni v ustavi okrog referendumov. V SD bi razumno omejili ustavno pravico do referenduma. Zožilo bi se slej ko prej predlagateljstvo, da bi referendum smelo terjati samo še 40 tisoč volivcev, ne pa več državni zbor in državni svet. Vsaj četrtina volilnih upravičencev bi morala glasovati, da bi bil referendum veljaven, zakoni o varnosti in obrambi države pa davčni, carinski in zakon o izvrševanju proračuna ter človekove pravice na referendum ne bi šli. Po drugi strani je ustavno sodišče nekoč že postavilo mejo referendumskim prepovedim, takrat ne v ustavi, temveč v zakonu, ki je papir nižje pomembnosti od ustave. Za nekdanjega ustavnega sodnika dr. Toneta Jerovška je pisanje referendumskih prepovedi v ustavo jama brez dna. Jerovškov kolega dr. Janez Čebulj pa je pred časom rekel, da si predstavlja trenutek, ko politika v strahu pred referendumskimi blokadami le določi v ustavi, kolikšna mora na primer biti minimalna udeležba, da je referendum veljaven, in koliko volivcev mora glasovati proti, da zakon, ki je šel na referendum, pade. Predsednik državnega zbora in Državljanske liste Gregor Virant ocenjuje, da nekatere stranke povezujejo fiskalno pravilo in referendumske spremembe ustave in da so bolj naklonjene slednjim. Zanj pa sta to ločeni zadevi. DL zlato fiskalno pravilo podpira, a tu Virant danes ne pričakuje kakšnega premika, počakati bo treba na kongres Pahorjeve stranke, pravi. Če bi spreminjali referendume po slovensko, je stranka predsednika parlamenta za omejitev predlagateljstva in kvorum za veljavnost referendumskega odločanja. Pri kvorumu bi v Državljanski listi vztrajali, tudi če bi ustava postavila oviro na primer fiskalnemu referendumu.]]> Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 VANESSA ČOKL V ŽARIŠČU http://www.vecer.com/clanek2012051705784904 http://www.vecer.com/clanek2012051705784904 http://www.vecer.com/clanek2012051705784904 Potem ko smo opozorili na nedoslednost pri praznovanju dneva Slovenske vojske, so se stvari ob jubileju očitno odvrtele nekoliko drugače, kot je bilo sprva predvideno. Spomnimo, da je obrambni minister Aleš Hojs vabil na slovesnost ob 22. obletnici Slovenske vojske, čeprav je lanski jubilej potekal pod geslom "20 let ponosni nase"... Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 ALEŠ KOCJAN V ŽARIŠČU http://www.vecer.com/clanek2012051705784901 http://www.vecer.com/clanek2012051705784901 http://www.vecer.com/clanek2012051705784901 Dr. Rosvita Pesek, voditeljica Odmevov in zgodovinarka, za Val 202 ob izidu knjige Osamosvojitvena vlada, ki jo je včeraj predstavila tudi v Cankarjevem domu: "Vlada je bila številčna, 27 članov je imela. Eden od ministrov je danes tudi predsednik vlade - takratni obrambni minister Janez Janša... Dr. Rosvita Pesek, voditeljica Odmevov in zgodovinarka, za Val 202 ob izidu knjige Osamosvojitvena vlada, ki jo je včeraj predstavila tudi v Cankarjevem domu: "Vlada je bila številčna, 27 članov je imela. Eden od ministrov je danes tudi predsednik vlade - takratni obrambni minister Janez Janša. Sicer pa sta politično aktivna le še dva - Lojze Peterle in Jelko Kacin v Bruslju. Zelo pomemben je guverner Banke Slovenije dr. Marko Kranjec. Ta vlada je imela dve ženski - žal že pokojno Katjo Boh in Jožico Puhar. Bil je to izredno zanimiv čas. Peterleta (predsednika prve demokratične vlade, o.p.) vsi opisujejo kot nekonfliktnega človeka, mirnega, ki je z neko zbranostjo vodil seje. Aleš Čerin, generalni sekretar tedanje vlade, piše, da sta nekje v kotu sedela Janša in Bavčar, za katera se je vedelo, da brez njunega privoljenja nobena od večjih, pomembnih stvari v vladi ne bo šla skozi. Gospodarski ministri so bili zbrani okoli Kranjca in Jožeta Mencingerja in najbolj pogost stavek prvega je bil: 'Denarja ni!' Kako podobno današnjemu času. Zunanji minister Rupel se je pogosto spuščal v besedne spopade s predsednikom vlade. In imeli ste ministra za kulturo, ki je kakšno razdrl, da se je ozračje razelektrilo. Imeli smo najcenejšo državo, s presežkom za leto 1991, če smo že pri vzporednicah. Dobro so gospodarili in 'šparali' tiste čase. Več je bilo pripadnosti skupnosti, ideji. O osnovnih ciljih vlade se niso razhajali, pravijo. Prišli pa so drugi cilji, pri katerih niso več zdržali skupaj."]]> Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 Matija Stepišnik V ŽARIŠČU http://www.vecer.com/clanek2012051705784900 http://www.vecer.com/clanek2012051705784900 http://www.vecer.com/clanek2012051705784900 Po besedah evropskega komisarja za zdravje in potrošništvo Johna Dallija Evropska unija načeloma promovira koncept, da zdravje ni "vrednost v številkah". "Mi spodbujamo zdravje kot zdravje. Zdravje zagotavljamo državljanom kot dobrino, ki jo pojmujemo kot eno temeljnih človekovih pravic, to je biti zdrav," je v pogovoru s povabljenimi predstavniki medijev, med njimi tudi Večera, pojasnil Dalli... Po besedah evropskega komisarja za zdravje in potrošništvo Johna Dallija Evropska unija načeloma promovira koncept, da zdravje ni "vrednost v številkah". "Mi spodbujamo zdravje kot zdravje. Zdravje zagotavljamo državljanom kot dobrino, ki jo pojmujemo kot eno temeljnih človekovih pravic, to je biti zdrav," je v pogovoru s povabljenimi predstavniki medijev, med njimi tudi Večera, pojasnil Dalli. Komisar ugotavlja, da je "zdravstvenemu" konceptu v aktualnem času treba dodati tudi "ekonomski" koncept. "Zdravje ni potrošnja v posameznih proračunih, je naložba za gospodarsko rast. Zdravje je tako rekoč gospodarski sektor, ki generira in postavlja temelje za inovacije, na katerih lahko gradimo gospodarsko rast. Prevladati mora miselnost, da je zdrava populacija bolj konkurenčna in produktivna. Bolni prebivalci, z dela odsotni delavci, k produktivnosti ne morejo prispevati." Prav zato zdravstveni program, ki ga za obdobje 2014 do 2020 snuje EU, nosi naslov Zdravje za rast. "Ne zato, ker bi bilo zdravje podrejeno gospodarski rasti, ampak ker je to najboljša možna gospodarska investicija. Zdravje ni družbeni strošek, zato bi ga v povezavi zdravstva in gospodarstva ne smeli tako razumeti." Kako lahko ekonomska kriza in varčevalni ukrepi vplivajo na pravice bolnikov? Se tudi v drugih državah EU dogaja, da na račun varčevanja odvzemajo že uveljavljene pravice, kot na primer v Sloveniji, kjer se na primer obeta, da bolni otroci s posebnimi potrebami ne bodo imeli več učne pomoči v bolnišnicah? "Kriza, ki jo preživlja EU, zadeva tudi akterje v zdravstvu, ker je žal zdravstvo eno tistih področij, kjer je politično najlažje oklestiti stroške. Bil sem finančni minister in minister za zdravje, tako da poznam zgodbo z obeh plati. Dejstvo je, na žalost, da lahko v zdravstvu začnemo krčiti stroške, ne da bi se to pustošenje takoj občutilo, medtem ko so srednje- in dolgoročni učinki takega početja ogromni. Vsem članicam želimo dopovedati: prihranki da, vendar ne z zniževanjem storitev, temveč z izboljšanjem organizacijske strukture. Če bodo države upoštevale naša priporočila in prilagodile način razmišljanja, lahko ustvarijo velike prihranke v zdravstvu brez zmanjševanja storitev." Na kak način bo Evropska komisija zagotavljala kvalitetno zdravstvo, dostopno vsakomur? "Evropska komisija ne bo uvajala nobenih sprememb v nobeni državi, to ni njena pristojnost, ampak je stoodstotna pristojnost vsake članice posebej. Se bo pa zavzemala za odpiranje tem, ki pomenijo dodano vrednost. Če jih odpirajo države posamično, nimajo tolikšne veljave, kot če se jih lotimo kolektivno. S tem jim dajemo določeno težo, denimo v primeru redkih bolezni. Saj ne, da bi bile v posameznih državah spregledane, a posamične obravnave so nerentabilne, predrage. Bolje je, da se z njimi spoprimemo v skupni akciji. Kar zadeva kvaliteto zdravstva, ne bi govoril o kakovosti, temveč o vzdržnosti zdravstvenega sistema. Analiziramo dogajanja in skušamo prenašati dobre prakse iz ene države članice v drugo. Pritiskamo k spremembam miselnosti pri zagotavljanju zdravja. Ko govorimo recimo o bolnišnični negi, naj bo to samo nega, skrb za zdravje ljudi pa je treba, kolikor se le da, preusmeriti iz bolnišnic v družbo, v skupnost. Bolnišnice, dan hospitalizacije, postelja v ustanovi, veliko stanejo. Verjamemo, da je lahko reorganizacija nas samih v skupnosti, kar vključuje tudi delovne time, ki bodo zdravje promovirali na terenu, zamenjava bolnišničnih storitev in potreb po bolnišničnih objektih. Zdravstvo lahko tako postane bolj vzdržno in stroškovno učinkovito." Kako pomembno je izobraževanje v sistemu javnega zdravja v konceptu vključevanja skupnosti? "Zdravstveni sistem ni samo vprašanje izobraževanja, temveč je tudi vprašanje prakse. Predvsem moramo imeti na razpolago alternative za bolnišnice, ker so bolnišnice, kot je znano, zlorabljene. Zasebni zdravnik vas ne more vedno samo poslati v bolnišnico ali da je to edino, kar stori. Biti mora strokovnjak in kapaciteta, da vam sam ponudi takojšnjo storitev, da vam tudi svetuje." Boste kot komisar ukrepali, da se izboljša položaj pacientov? "Skupaj z državami članicami delamo za to, da izboljšamo komunikacijo s pacienti. Oblikujemo tako imenovano informacijsko strukturo, da bodo lahko bolniki bolje sodelovali v obravnavah, da bodo bolje razumeli nego, ki jim je ponudena, da bodo vedeli, kaj jim je bilo v določeni storitvi narejenega. Gre za različne poglede na zagotavljanje zdravstvenih storitev. Pri zdravljenju pacientov moramo presekati prakso, da je njihov začasni naslov bivanja številka postelje v bolnišnici. Če hočemo vzpostaviti vzdržne zdravstvene sisteme, se mora tak pogled spremeniti. Paciente je treba ozavestiti, uvesti partnerstvo, še zlasti s starejšimi bolniki. Pomagati in omogočiti jim moramo, da ostanejo, če je le mogoče, doma, da gredo v bolnišnico, ko je to res potrebno. K takšnemu sodelovanju pa moramo spodbujati tudi zdravnike, druge strokovnjake, profesionalce. Enako želimo ravnati na področju informiranja pacientov o zdravilih; torej brez nasilnega oglaševanja in privilegiranja določenih znamk, kar je kontroverzno in v določenih državah zelo razširjeno. Prav tako skušamo uvesti način, da bi imeli pacienti možnost soodločanja. Ob tem naj omenim bolnikovo kartoteko, ki je njegova osebna lastnina. V nekaterih državah so namreč še vedno prisotna vprašanja, čigavi so zdravstveni podatki, čigavi so torej 'moji' podatki. Ne zdravniku ne drugemu zdravstvenemu osebju ne pripadajo in samo posameznik dovoljuje dostop do njih, komur želi, in če verjame, da je to zanj koristno. Bolnik tako sam odloča tudi o podatkih za elektronski, digitalni prenos oziroma za čezmejno zdravljenje. Morajo mu biti dostopni kadarkoli, zaradi česar morajo biti podatkovni sistemi interoperatibilni v vseh državah, kjer se bolnik lahko zdravi." Komisar Dalli še pove, da v naslednji finančni perspektivi skupaj z evropskim komisarjem za regionalno politiko Johannesom Hahnom predlagata odprtje strukturnih fondov tudi za zdravstvene projekte, ki se do zdaj niso pojavljali kot samostojni, temveč so bili del drugih večjih projektov. Od leta 2014 bi tako bila na razpolago strukturna sredstva, s katerimi bi lahko države članice veliko več investirale v zdravstvene sisteme. Še posebej naj bi jim to pomagalo pri prestrukturiranju ali nadgradnji na primer ezdravja in novih tehnologij.]]> Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 MATEJA GROŠELJ V ŽARIŠČU http://www.vecer.com/clanek2012051705784898 http://www.vecer.com/clanek2012051705784898 http://www.vecer.com/clanek2012051705784898 NEW YORK (OD NAŠEGA SODELAVCA) Afera največje in najbolj dobičkonosne ameriške banke JPMorgan Chase, ki je prejšnji teden priznala, da je v tveganih naložbah izgubila najmanj dve milijardi dolarjev, počasi dobiva politične odzive. Prvi mož banke JPMorgan Chase Jamie Dimon je delničarjem v torek dejal, da ni opravičila za "nezaslišane napake", ki se "ne bi smele nikoli zgoditi"... Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 SEBASTIJAN KOPUŠAR GOSPODARSTVO http://www.vecer.com/clanek2012051705784896 http://www.vecer.com/clanek2012051705784896 http://www.vecer.com/clanek2012051705784896 "Investicija v Metalu Ravne je pomembna za Koroško in Slovenijo tudi zato, ker je investiral tuji investitor, kar je dokaz, da lahko tuji investitorji prevzamejo del zagona gospodarske rasti. Spomnim se časov, ko je v Železarni Ravne delalo bistveno več ljudi, sprašujem pa se, koliko bi jih bilo, če do lastniške spremembe ne bi prišlo... Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 PETRA LESJAK TUŠEK GOSPODARSTVO http://www.vecer.com/clanek2012051705784895 http://www.vecer.com/clanek2012051705784895 http://www.vecer.com/clanek2012051705784895 Z zagonom nove naprave za elektro pretaljevanje jekla pod žlindro (EPŽ) so v Metalu Ravne, tretjem največjem evropskem proizvajalcu orodnih jekel, zaokrožili strateški, okoli 110 milijonov evrov vredni petletni naložbeni cikel. V osrednji koroški družbi skupine SIJ - Slovenska industrija jekla s to naložbo nadgrajujejo proizvodnjo kakovostnih jekel višjega cenovnega razreda in v svoji pretežni izvozni usmerjenosti še dodatno širijo prodajno tržišče ter krepijo pozicijo na zahtevnem jeklarskem trgu... Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 PETRA LESJAK TUŠEK GOSPODARSTVO http://www.vecer.com/clanek2012051705784890 http://www.vecer.com/clanek2012051705784890 http://www.vecer.com/clanek2012051705784890 Narobe svet na severovzhodu Slovenije. Predzadnji krog nogometnega državnega prvenstva, za nekatere sila pomemben, se bo odigral v senci licenciranja klubov. V torek ob polnoči je potekel rok oddaje pritožb na odločitev komisije Nogometne zveze Slovenije za licenciranje nogometnih klubov v 1. ligi... Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 JANEZ FERK ŠPORT http://www.vecer.com/clanek2012051705784889 http://www.vecer.com/clanek2012051705784889 http://www.vecer.com/clanek2012051705784889 Vse je bilo že izgubljeno. Vse. Dokaz? Še Roman Abramovič je moral na treninge. Ko je Chelsea v osmini finala gladko izgubil v Neaplju proti zagnanemu Napoliju (3:1), je revolucija Andrea Villas-Boasa dokončno spodletela. Portugalcu se je zgodila slačilnica, ruski lastnik pa je raje stopil na stran razočarane stare garde... Vse je bilo že izgubljeno. Vse. Dokaz? Še Roman Abramovič je moral na treninge. Ko je Chelsea v osmini finala gladko izgubil v Neaplju proti zagnanemu Napoliju (3:1), je revolucija Andrea Villas-Boasa dokončno spodletela. Portugalcu se je zgodila slačilnica, ruski lastnik pa je raje stopil na stran razočarane stare garde. Če že izpademo, dajmo vsaj tako, da John Terry, Michael Essien, Ashley Cole in Didier Drogba zaigrajo, še zadnjič, skupaj. "Vsakič znova vidite, kako se ekipi, ki menja trenerja, sreča obrne na bolje," je ob slovesu nepriljubljenega mladega Villas-Boasa povedal Frank Lampard. Prav je imel. Zdaj jim gre bolje. Precej bolje. Osvojili so angleški pokal in čaka jih drugi finale lige prvakov. A do kdaj bo ta sreča še trajala? Do sobote? Kar je uspelo Londončanom od 4. marca, je, karkoli se bo zgodilo na Allianz Areni, zgodovina. Da, vsi vidnejši angleški klubi so se letos ubadali sami s sabo (Manchester City s težavnima Balotellijem in Tevezom, Arsenal z odhodom Fabregasa, Manchester United in Liverpool z vodstvoma klubov, Tottenham s cincanjem Harryja Redknappa), toda samo Chelseaju je uspelo obraniti angleško čast v Evropi. In to kako! Obrnili so rezultat proti Napoliju, slavili po podaljških, Branislav Ivanović je s fenomenalno akcijo spravil Stamford Bridge v delirij. Roberto di Matteo, še dober teden dni prej le pomočnik Villas-Boasa, je skakal kot otrok. Bolj kot Drogba ali Terry. Mešalo se mu je. Abramovič je prišel na zelenico, objemal stevarde, hišnike in druge delavce. Dajal jim je petke. Spet je verjel. Čudno. Chelseaju se je namreč točno to že zgodilo. Pred štirimi leti, ko je odstopil Jose Mourinho (odnesel ga je remi z Rosenborgom) in je Avram Grant popeljal njegovo remek delo do finala v Moskvi. Tam je nesramno deževalo, ravno prav, da je Johnu Terryju pri ključni enajstmetrovki spodrsnilo. Granta je Abramovič, obseden z ligo prvakov, gladko odslovil, čeprav Chelsea še nikdar prej ni igral v evropskem finalu. Rus je samo za zadnje štiri trenerje porabil 77 milijonov evrov, Londončani imajo še vedno takšno letno izgubo, da se zdi finančni ferplej Michela Platinija spektakularni optimizem. Čeravno je Di Matteo vrnil Chelsea, ki ga je VillasBoas uspel izgubiti, nima pojma, kaj bo z njegovo prihodnostjo. Ve le, da bo šel po sobotnem finalu na dopust. Do takrat pa ga čakajo resne dileme. Fernando Torres ali Didier Drogba? Oba? Kako zamenjati Ramiresa in Ivanovića? O angleškem pokalu, zmagi nad Liverpoolom, v Münchnu pač nihče ne bo razmišljal. To ne bo uteha. Za nikogar med modrimi. Tudi neverjetna zmaga nad Barcelono v polfinalu, ko je stara garda uspela ustaviti Lionela Messija (ali pa ji je pomagal okvir vrat), ne bo dovolj. Bo le velika zmaga in nič več kot to. Davek slabe sezone, v kateri se je Torres le počasi prebudil, medtem ko Salomon Kalou in Drogba po vsej verjetnosti odhajata, se je pokazal na lestvici premier lige. Šesto mesto. To, jasno, ne vodi v ligo prvakov. Samo zmaga nad Bayernom jih pelje med elito. Odkar si klub stoodstotno lasti Roman Abramovič, je ta še vselej igral v ligi prvakov. Vendar jih je zgodovinski polfinale proti Kataloncem drago stal. Di Matteo ne bo mogel računati na kaznovane Terryja, Ivanovića, Meirelesa in Ramiresa. Slednji bo še najbolj boleče manjkal. Po najslabšem scenariju, če David Luiz in Gary Cahill ne pozdravita poškodb, bo moral na klop posaditi mladince. "To je najslabši scenarij, seveda," pravi Italijan. Optimist je. Vesel, da je dobil priložnost voditi igralce kluba, v katerem je predčasno končal lastno kariero. "V življenju nikdar ne veš, kaj je za ovinkom," ponuja svojo spontano filozofijo. Bo ta dovolj za prvi naslov, po katerem bo, tako se zdi, dal Abramovič za rundo celemu Münchnu]]> Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 JAŠA LORENČIČ ŠPORT http://www.vecer.com/clanek2012051705784888 http://www.vecer.com/clanek2012051705784888 http://www.vecer.com/clanek2012051705784888 Potem ko je bil zaradi dežja včeraj v Ljubljani na Kongresnem trgu odpovedan obisk predsednika Evropske nogometne zveze Uefe Michela Platinija, se je ta kasneje vendarle oglasil v mestni hiši pri ljubljanskem županu Zoranu Jankoviću. A tudi to z več kot polurno zamudo. V spremstvu so bili še nekateri člani delegacij Uefe in Nogometne zveze Slovenije, tudi njen predsednik Aleksander Čeferin in koprski župan Boris Popović... Potem ko je bil zaradi dežja včeraj v Ljubljani na Kongresnem trgu odpovedan obisk predsednika Evropske nogometne zveze Uefe Michela Platinija, se je ta kasneje vendarle oglasil v mestni hiši pri ljubljanskem županu Zoranu Jankoviću. A tudi to z več kot polurno zamudo. V spremstvu so bili še nekateri člani delegacij Uefe in Nogometne zveze Slovenije, tudi njen predsednik Aleksander Čeferin in koprski župan Boris Popović. Zoran Janković se je pred zbranimi novinarji in fotografi spomnil na čas, ko je Platinija tudi sam občudoval v nogometnem dresu Juventusa: "Michel je bil nogometaš, za katerega sem zelo navijal." Pripomnil je, da je Uefa tudi izvrsten primer organizacije, ki z denarjem ravna racionalno, pa vendarle uspešno. "Podprl pa vas bom tudi pri morebitni kandidaturi za predsednika svetovne nogometne zveze Fife," se je Janković s pomočjo prevajalke v angleščino dobrikal uglednemu gostu. In ko so uslužbenci mestne hiše že želeli odgnati fotografe, češ da je bilo dovolj fotografiranja, so se udeleženci spomnili, da jih vendarle še potrebujejo ob izmenjavi daril. Predsednik Uefe je sprejel plaketo Mestne občine Ljubljana, sam pa je ljubljanskemu županu namenil zastavico Uefe in se kar v francoščini podpisal v knjigo gostov. Med drugim je Janković od Čeferina prejel tudi dres s priimkom. "Na obisku sem k sreči zaradi nogometnega evropskega prvenstva (EP) igralcev do 17 let in ne zaradi kakršnihkoli težav pri delovanju slovenske krovne zveze, ki funkcionira odlično," je Platini polaskal tudi Čeferinu. "EP je vrhunsko organizirano. Upam, da bodo tudi prihodnji dogodki organizirani na tem nivoju," je še pripomnil in napovedal, da bo Uefa v prihodnje razširila EP do 17 let z osmih na šestnajst držav. "Za mlade fante je vedno nekaj posebnega, da lahko sodelujejo na takšnem turnirju. To jim je dodaten motiv za nadaljevanje kariere tudi v članski konkurenci." Omenjeni so po včerajšnjem sprejemu odbrzeli na finale EPja v Stožice. Izostal je le Popović, ki je v šali dejal, da ne hodi na ljubljanski stadion. Po tekmi je Platini odpotoval proti Münchnu, kjer bo pred sobotnim finalom lige prvakov za moške nocoj finale še v ženski konkurenci. Pomerili se bosta ekipi Frankfurta in Lyona. "Pred 20 leti je bilo lažje tekmovati v najmočnejšem evropskem klubskem tekmovanju. Sezono smo končali že marca, zdaj se pa razvleče od septembra do maja," je omenil Platini. Kdo bo v soboto zmagal, si ni upal napovedati: "Zelo malo je športov, kjer najboljši ne zmaga vedno. Na primer pri košarki ali ragbiju se to velikokrat ve vnaprej. Tudi to je čar nogometa." Proti reprezentanci samostojne Slovenije sicer nikdar ni igral, saj se je že leta 1987 pri le 32 letih upokojil. Se pa spominja jugoslovanskih igralcev, s katerimi je meril moči: "Dragan Džajič, Safet Sušić, Dragan Stojković, Ivica Osim, Josip Skoblar ... Velikokrat sem igral proti Stojkoviću, ki je na igrišču vedno stal za menoj, tako da si je zelo dobro zapomnil mojo številko," je povedal Platini.]]> Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 ZORAN MIJATOVIĆ ŠPORT http://www.vecer.com/clanek2012051705784887 http://www.vecer.com/clanek2012051705784887 http://www.vecer.com/clanek2012051705784887 Predilnica Litija je z zmago s 7:6 (2:2) na četrti finalni tekmi državnega prvenstva v futsalu proti Oplastu iz Kobarida ubranila naslov prvakinje in še devetič osvojila zmagovalni naslov. Litijčanom je hkrati petič pripadla dvojna lovorika, saj so letos slavili tudi v pokalnem tekmovanju... Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 Borut Planinšič ŠPORT http://www.vecer.com/clanek2012051705784884 http://www.vecer.com/clanek2012051705784884 http://www.vecer.com/clanek2012051705784884 Morebitni stečaj Primorja z več kot 700 delavci bi lahko za novogoriški zavod za zaposlovanje pomenil velike težave, nanj pa se pripravljajo že nekaj mesecev, je na včerajšnji tiskovni konferenci povedala direktorica novogoriškega zavoda Lučila Hvala. Ob tem je dodala, da bo konec leta po ocenah na zavodu več kot 5500 brezposelnih... Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 sta GOSPODARSTVO http://www.vecer.com/clanek2012051705784883 http://www.vecer.com/clanek2012051705784883 http://www.vecer.com/clanek2012051705784883 "Po skorajda letu dni in sprejetju rebalansa letošnjega proračuna lahko rečemo, da Slovenija spet deluje. To je dobra novica tudi za vse, ki se z delom te vlade v celoti ne strinjajo. Pomembno je tudi, da po vsej verjetnosti ne bo referenduma na to temo," je uvodoma drugi dan 29. finančne konference v Portorožu dejal finančni minister Janez Šušteršič... "Po skorajda letu dni in sprejetju rebalansa letošnjega proračuna lahko rečemo, da Slovenija spet deluje. To je dobra novica tudi za vse, ki se z delom te vlade v celoti ne strinjajo. Pomembno je tudi, da po vsej verjetnosti ne bo referenduma na to temo," je uvodoma drugi dan 29. finančne konference v Portorožu dejal finančni minister Janez Šušteršič. Glede dokapitalizacije NLB je vztrajal, da slovenska država pri njej ne bo sodelovala in da bo zagotovo izvedena do konca tega leta. Izvedeli smo, da sta resno v igri za dokapitalizacijo le belgijska KBC, ki je trenutno že 25-odstotna lastnica največje slovenske banke, in EBRD. Trenutno poteka skrbni pregled NLB, potencialni dokapitalizator pa želi vedeti, kakšno bo s tem v zvezi njegovo celotno tveganje. Tako v NLB kot tudi v Novi KBM in Zavarovalnici Triglav naj bi država (ne)posredno svoj delež znižala na 25 odstotkov in tako imenovano zlato delnico, saj je bil tak dogovor vlade oziroma koalicijskih partnerjev. Socialna kapica ni prioriteta Šušteršič je nadalje izrazil prepričanje, da bo to leto tako za gospodarstvo kot bančni sistem še težko, v prihodnjem letu bi po njegovem že lahko bili priča določenim izboljšanjem. Zgornjo mejo plačevanja socialnih prispevkov (socialno kapico) bodo uvedli, a to ni njihov prioritetni projekt, pravi finančni minister in dodaja, da bodo s pokojninsko reformo skušali z ustreznimi (davčnimi) spodbudami krepiti tudi drugi in tretji steber, a konkretne rešitve še ni. "Tam, kjer je država pomembna lastnica, je normalno, da ima besedo pri imenovanju članov nadzornega sveta, a pri tem se mora tudi ustaviti," je povedal Šušteršič in dodal, da bodo šli v združevanje državnih naložb pod en(otn)im upravljavcem. Konkretno glede Zavarovalnice Triglav, je Šušteršič povedal, da ta investicija ni problematična in da za zdaj pri njej niso načrtovane kadrovske menjave. Okrog primera domžalskega Heliosa, kjer menedžment in predstavniki sindikatov nasprotujejo prodaji podjetja, je Šušteršič pojasnil, da gre po njegovem za neracionalen strah pred novimi lastniki in mora v konkretnem primeru iti prodaja naprej. Podobno je menil glede Mercatorja, še zlasti, če bo NLB kot pomembna lastnica Mercatorja dobila v kratkem nove lastnike, ni pa izključil niti možnosti izstopa Grčije iz EU. Glede Slovenije pa Šušteršiča veseli, da se je ustavilo padanje bonitetnih ocen države, s proračunskim varčevanjem in dokapitalizacijami bank bi se lahko naslednje leto ocene tudi zvišale. Banke bodo morale prodati naložbe Božo Jašovič, predsednik uprave NLB v odstopu, ki traja že skoraj pol leta, je svoj nadaljnji status povezal s tem, kdo bo dal kapital v NLB in bo nato tudi odločal o sestavi uprave. Vojka Ravbar, namestnica glavnega izvršnega direktorja SKB banke, je dejala, da dobra podjetja oziroma dobri projekti nimajo težav s pridobivanjem kreditov niti v sedanjih (kriznih) časih, a da so ročnosti depozitov kratke, krediti pa tudi do 25 let. Ker pa banka posoja denar varčevalcev, tako Ravbarjeva, mora tega dobiti vrnjenega, lastnik podjetja pa je tisti, ki mora skrbeti, da se bo podjetje rešilo, če ne, naj prenese lastninska upravičenja na koga drugega. Jašovič je glede ustanavljanja slabe banke menil, da to prinese za sabo vprašanje financiranja tega, hkrati je dodal, da večletno generiranje prihodnjih potencialnih dobičkov ne bo dovolj in bo kakšne naložbe iz portfelja treba tudi prodati. Enako velja tudi za Mercator. France Arhar, ki junija z banke UniCredit odhaja na Združenje bank Slovenije, pričakuje, da bodo pri nas nehali govoriti o (ne)prodajah podjetij tisti, ki sploh niso lastniki, in da štejejo dejanja, ne zgolj besede.]]> Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 DAMIJAN TOPLAK GOSPODARSTVO http://www.vecer.com/clanek2012051705784882 http://www.vecer.com/clanek2012051705784882 http://www.vecer.com/clanek2012051705784882 V 20. letih bodo Kitajci in Indijci množično prihajali v Evropo, ki bo zanje postala neke vrste Disneyland, je prepričan Martin Hinteregger iz Erste Bank, ki pa še vedno verjame, da ima regija srednje in vzhodne Evrope perspektivo. "Kitajska in indijska podjetja imajo glavno vlogo pri združitvah in prevzemih... Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 DAMIJAN TOPLAK GOSPODARSTVO http://www.vecer.com/clanek2012051705784881 http://www.vecer.com/clanek2012051705784881 http://www.vecer.com/clanek2012051705784881 Vrednosti večine kratkoročnih kazalnikov gospodarske dejavnosti ostajajo v prvih mesecih tega leta nizke, obeti so slabi. Kljub zmanjšanju števila brezposelnih so tudi razmere na trgu dela slabe. V bančnem sektorju so se razmere marca, ob ukrepih evropske centralne banke (ECB), nekoliko izboljšale, a ostajajo zaostrene... Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 IVAN VIDIC GOSPODARSTVO http://www.vecer.com/clanek2012051705784875 http://www.vecer.com/clanek2012051705784875 http://www.vecer.com/clanek2012051705784875 Uprava družbe FMR je včeraj ostro zavrnila očitke družbe Hidria, ki je v torek navedla, da je FMR pred ukinitvijo ministrstva za okolje in prostor z ministrstvom sklenil aneks k najemni pogodbi, ki je bila po navedbah Hidrie odpovedana praktično nemudoma po podpisu aneksa... Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 sta GOSPODARSTVO http://www.vecer.com/clanek2012051705784874 http://www.vecer.com/clanek2012051705784874 http://www.vecer.com/clanek2012051705784874 Nadzorniki Pošte Slovenije so pod vodstvom Davorina Kračuna z Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru in nekdanjega zunanjega ministra ter ministra za razvoj v vladah Janeza Drnovška v torek zvečer soglasno imenovali Borisa Novaka za novega generalnega direktorja Pošte... Nadzorniki Pošte Slovenije so pod vodstvom Davorina Kračuna z Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru in nekdanjega zunanjega ministra ter ministra za razvoj v vladah Janeza Drnovška v torek zvečer soglasno imenovali Borisa Novaka za novega generalnega direktorja Pošte. Če bi izbrali koga od preostalih dveh kandidatov, ki sta se uvrstila v najožji izbor, bi bilo veliko presenečenje. Novak je bil od vsega začetka glavni kandidat in menda tiha izbira bivšega generalnega direktorja Aleša Hauca, ki je konec aprila po skoraj sedmih letih zapustil Pošto in prevzel vodenje Nove Kreditne banke Maribor. Ker je od vsega začetka veljalo prepričanje, kdo bo nasledil bivšega generalnega direktorja, je šestčlanski nadzorni svet poiskal pomoč tudi pri kadrovski agenciji, da jim ne bi kdo kaj očital. Pri tem so malce pozabili na odgovornost, ki jo z imenovanjem prevzemajo samo nadzorniki in ne kadrovska agencija, česar so se le zavedli in potem z imenovanjem potrdili. Pri tem so celo tako pretiravali, da so novega generalnega direktorja imenovali z dnem imenovanja (ta torek) po 18. uri zvečer, čeprav bi lahko brez večjih pretresov določili naslednji dan. Boris Novak, ki bo kmalu star 49 let, je po imenovanju med drugim dejal, da bo s sodelavci nadgrajeval dosedanjo uspešno poslovno pot Pošte. Kolikor je mogoče razbrati, bodo posebno pozornost namenili razvoju novih storitev, s katerimi bodo najbolj učinkovito nadomestili upad prometa na trgu običajnih storitev. Na področju logistike bodo nadaljevali proces posodobitve, razvijali človeške vire, nadaljevali reorganizacijo delovnih časov pošt. Med poslovne priložnosti uvrščajo informacijski sistem, ker ima Pošta enega najkompleksnejših informacijskih sistemov. Zaostrene gospodarsko-finančne razmere vplivajo, in tako bo tudi še v prihodnje, na tržni položaj in uspešnost poslovanja Pošte, zato se bodo na tveganja odzvali, uporabnikom pa namenili še bolj prilagojene storitve. Novak je poklicno pot začel leta 1983 v različnih organizacijskih enotah policije. Leta 1985 je sklenil višjo šolo za notranje zadeve in postal pravnik notranjih zadev z diplomskih delom Občinski upravni organi. Leta 2002 je diplomiral na pravni fakulteti Univerze v Ljubljani z diplomskim delom Učinkovitost slovenskega sodstva v obdobju 1995-2000. Leta 2004 je postal podsekretar v ministrstvu za notranje zadeve, nato pa pomočnik direktorja uprave kriminalistične policije v generalni policijski upravi ministrstva za notranje zadeve. Dve leti kasneje (2006) se je zaposlil kot svetovalec hčerinskega podjetja Pošte, Elektronsko pismo Pošte Slovenije, nato pa postal svetovalec poslovodstva Pošte na področju zahtevnih pravnih zadev s področja poštne regulative, varstva konkurence in varnosti. Leta 2008 je vzpostavil sektor za korporativno varnost in nadzor na Pošti in postal direktor sektorja, nato je konec leta 2011 nadaljeval delo na mestu svetovalca poslovodstva Pošte. Leta 2010 je magistriral na fakulteti za državne in evropske študije, njegovo magistrsko delo je imelo naslov Subsidiarnost uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov in zasebnost. Od lani je študent 3. letnika podiplomskega doktorskega študija na fakulteti, kjer je magistriral. Osem mesecev (2006-2007) je bil predsednik nadzornega sveta Večera in 16 mesecev (2007-2008) predsednik nadzornega sveta Dravskih elektrarn Maribor. Od avgusta lani je namestnik predsednika nadzornega sveta družbe Elektronsko pismo Pošte Slovenije. Boris Novak, za katerega je predsednik nadzornega sveta Kračun dejal, da je prepričal nadzornike tudi z osebnostjo in nastopom, je nosilec srebrnega znaka osamosvojitve Slovenije (2006), srebrnega znaka za prispevek k razvoju in krepitvi varnosti (1999) ter bronastega znaka za pomemben uspeh pri zagotavljanju varnosti (1992).]]> Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 BORKO DE CORTI GOSPODARSTVO http://www.vecer.com/clanek2012051705784873 http://www.vecer.com/clanek2012051705784873 http://www.vecer.com/clanek2012051705784873 V Termoelektrarni Šoštanj, kjer so v ponedeljek v predvidenem roku zgradili "lupino" hladilnega stolpa nadomestnega bloka 6, se ne morejo veseliti. Še vedno so namreč ujetniki države, ker parlament še ni potrdil poroštva za najetje 440 milijonov evrov vrednega posojila, ki bi ga Teš najel pri Evropski investicijski banki... Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 FRANC KRAMER GOSPODARSTVO http://www.vecer.com/clanek2012051705784868 http://www.vecer.com/clanek2012051705784868 http://www.vecer.com/clanek2012051705784868 Trgovalni dan na Ljubljanski borzi je minil v znamenju padcev tečajev najpomembnejših delnic. Izjema so bile le delnice Krke, za katere so vlagatelji pokazali tudi daleč največ zanimanja. Indeks blue chipov SBI TOP je trgovanje končal pri vrednosti 578,80 točke, kar je tri točke oziroma 0,52 odstotka manj kot v torek... Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 sta GOSPODARSTVO http://www.vecer.com/clanek2012051705784862 http://www.vecer.com/clanek2012051705784862 http://www.vecer.com/clanek2012051705784862 Grad Tabor v Laškem je prava arhitekturna mojstrovina, ki obiskovalca vedno znova prevzame s svojo izvirno lepoto in domiselno vgraditvijo vrhunskega gostinskega lokala v srednjeveški stolp. Za ta atraktivni objekt pod Humom so arhitekti Andrej Kemr, Tomaž Kržišnik in Miljenko Licul prejeli tudi Plečnikovo nagrado... Grad Tabor v Laškem je prava arhitekturna mojstrovina, ki obiskovalca vedno znova prevzame s svojo izvirno lepoto in domiselno vgraditvijo vrhunskega gostinskega lokala v srednjeveški stolp. Za ta atraktivni objekt pod Humom so arhitekti Andrej Kemr, Tomaž Kržišnik in Miljenko Licul prejeli tudi Plečnikovo nagrado. Ruševine srednjeveškega gradu Celjskih so začeli obnavljati v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Za zasebnika, ki se je pogumno lotil tega projekta, je bil to prevelik finančni zalogaj. Grad je odkupila Pivovarna Laško in ga z ekipo vodilnih slovenskih arhitektov uredila v to, kar je danes. Na gradu so stavili na odlično gostinsko ponudbo. Že v prvih letih je gostišče prejelo mednarodno priznanje sv. Fortunata. Konec minulega stoletja so se v Pivovarni odločili, da se ne bodo več ukvarjali z gostinstvom in hotelierstvom in so dali v najem tako grad Tabor kot hotel Savinja in motel Hum. Čeprav so za najemnike vedno izbirali odlične gostince, nekako ni šlo. Savinja in hotel Hum sta zaprta, pol leta ni delovalo niti gostišče grad Tabor. V Pivovarni so se povezali s kuharjem Markom Pavčnikom, lastnikom podjetja Pavus, ki si je ime kuharskega mojstra utrdil tudi s številnimi nagradami doma in v tujini, prakso pa je kot pripravnik opravljal prav na gradu Tabor. Gostov in dogodkov vse več Z ženo Katjo sta se odločila sprejeti izziv. V dobrem letu delovanja si je utrdil sloves odličnega gostilničarja, grad Tabor Laško pa se je že vpisal v vrh slovenske kulinarične ponudbe. Gostov in dogodkov na gradu je vse več. Katja Pavčnik je turistična delavka in je tudi turistična vodička po gradu, kadar je to potrebno, sicer pa dela vse, kar je treba. "Obiskovalcev je vse več, posameznikov in skupin. Prihajajo tudi specializirani gostje, gostili smo že denimo društvo ljubiteljev gradov. Mnogi pa prihajajo samo zaradi gostinske ponudbe. Pivovarna Laško lepo skrbi za grad in k nam vodi svoje poslovne partnerje. Imeli smo nekaj poslovnih dogodkov in prezentacij za druga podjetja. Turistična organizacija STIK nam pomaga pri oglaševanju, odprtju razstav in drugih prireditev. Lani smo prvič pripravili jazz večer v sodelovanju z mladinskim društvom ŠMOCL. Sedaj se dogovarjamo za letni jazz koncert," našteva Katja Pavčnik in dodaja, da jim pošiljajo goste tudi iz Thermane in Rimskih term. Imajo veliko stalnih gostov, ki prihajajo zaradi dobre kuhinje. Na laškem gradu že tradicionalno organizirajo tudi poroke. Poročna dvorana je v grajski kapelici. Vse več parov se odloči za trendovsko poroko na prostem. Grad Tabor je, z vsem, kar ponuja, idealno prizorišče. Pri porokah pomaga in svetuje tudi Pavčnikova. Divje na gradu, divje na krožniku "Naša kulinarika temelji na lokalnih sestavinah, je sezonska s čim več svežih sestavin, brez umetnih dodatkov. Uporabljamo veliko "divje hrane", se pravi, da se odpravimo v naravo, na travnik in gozd, da poiščemo užitne sestavine v naravi, ki jih je veliko in smo jih v sodobnem gospodinjstvu že pozabili. V naši kulinariki uporabljamo "divjo hrano" bodisi kot dekoracijo bodisi v kuhi. To je postal tak močan trend v svetu, da sva se odločila pokazati, kako se to da združiti z visoko kulinariko," razlaga naša sogovornica. Pripravili so kulinarično prireditev Divje na gradu, divje na krožniku, ki bo nocoj ob 19. uri. "Trudili se bomo, da se bo na gradu čim več dogajalo. Imeli bomo jazz večere in druge glasbene ter gledališke prireditve, pripravljali bomo kulinarične večere, organizirali kuharske tečaje. V začetku junija bomo pripravili tudi dobrodelni kulinarični večer," pravi Katja Pavčnik, ki je zadolžena za stike z gosti, njen soprog pa se najbolje znajde v kuhinji.]]> Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 VIOLETA VATOVEC EINSPIELER CELJSKO http://www.vecer.com/clanek2012051705784859 http://www.vecer.com/clanek2012051705784859 http://www.vecer.com/clanek2012051705784859 Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je včeraj obravnavalo tožbo nemškega državljana libanonskega rodu Kaleda Al Masrija proti Makedoniji, ker je dovolila ameriški obveščevalni agenciji Cia, da ga je mučila in zaprla v Afganistanu v letih 2003 in 2004. 48-letni Al Masri, eden najbolj znanih žrtev tajnih zaporov Cie, trdi, da so ga, ko je bil z avtomobilom na počitnicah v Makedoniji, na meji 31. decembra 2003 prijeli ter ga izročili agentom Cie, ki so ga v Skopju tri tedne zadrževali in mučili... Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 sta EVROPA, SVET http://www.vecer.com/clanek2012051705784858 http://www.vecer.com/clanek2012051705784858 http://www.vecer.com/clanek2012051705784858 Nasilje v Siriji se nadaljuje in po navedbah upornikov naj bi bile režimske sile včeraj v Homsu načrtno usmrtile 15 civilistov. V torek pa je bilo skupno po državi ubitih 64 ljudi. Zaradi napetih razmer v kraju Kan Šejkun so se od tam umaknili opazovalci ZN. Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 sta EVROPA, SVET http://www.vecer.com/clanek2012051705784856 http://www.vecer.com/clanek2012051705784856 http://www.vecer.com/clanek2012051705784856 Potem ko so iz Grčije prišle novice, da se bodo Grki na nove predčasne parlamentarne volitve odpravili 17. junija, je predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso v Bruslju poudaril, da pogojev, pod katerimi so Atene dobile drugi paket pomoči v višini 130 milijard evrov, ni mogoče spreminjati... Potem ko so iz Grčije prišle novice, da se bodo Grki na nove predčasne parlamentarne volitve odpravili 17. junija, je predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso v Bruslju poudaril, da pogojev, pod katerimi so Atene dobile drugi paket pomoči v višini 130 milijard evrov, ni mogoče spreminjati. Želi si, da bi Grčija ostala v območju evra. Kot je poudaril Barroso, je za verodostojnost Grčije in celotnega območja evra pomembno, da se dogovori spoštujejo. "Je pa možno, da sodelujemo z grškimi oblastmi pri pripravi ukrepov za spodbujanje rasti," je povedal šef komisije. "Vendar bi se morali Grki zavedati, da je v območju evra še 16 drugih demokracij. Upoštevati moramo tudi demokratične odločitve, ki jih sprejme območje evra," je bil jasen predsednik komisije. Zaveda se, da varčevalni ukrepi od Grkov zahtevajo veliko odrekanja, a je program pomoči najmanj težka od vseh težkih alternativ. Želi si, da Grčija ostane v območju skupne evropske valute, vendar naj odločitev o tem sprejmejo Grki sami. Luksemburški premier in šef evrske skupine Jean-Claude Juncker je v ponedeljek sicer omenil možnost, da bi lahko Grčiji v Bruslju dali nekoliko več časa, da uredi svoje javne finance. Nastop Barrosa kaže, da ne bo tako. Da bodo nove predčasne parlamentarne volitve v Grčiji 17. junija, so odločili na včerajšnjem srečanju grškega predsednika Karolosa Papuljasa s predsedniki največjih grških strank. Do volitev bo Grčijo vodila prehodna 12- do 13-članska vlada pod vodstvom začasnega premiera, vrhovnega sodnika grškega upravnega sodišča Panajotisa Pikramenosa. Začasna vlada ne bo smela sprejemati nobenih mednarodno zavezujočih odločitev. Prav tako ne bo sprejemala novih zakonov. Pikramenos je bil rojen leta 1945 v Atenah. Tam je obiskoval nemško šolo, kasneje pa je študiral pravo v Atenah in Parizu. Velja za strokovnjaka za pomorsko pravo. Od leta 1976 je zaposlen na grškem upravnem sodišču, katerega predsednik je od leta 2009. Predčasne volitve so v skladu z grško zakonodajo nujne, ker so po volitvah 6. maja propadli vsi poskusi oblikovanja vlade. Danes se bo sešel parlament, ki je bil izvoljen 6. maja, vendar ga bodo najverjetneje že v petek ali soboto razpustili. Druge predčasne parlamentarne volitve v Grčiji v manj kot dveh mesecih bi lahko tudi odločile, ali bo ta država ostala v območju evra. Zadnje javnomnenjske raziskave kažejo, da bodo Grki junija najverjetneje največ glasov namenili levičarski stranki Siriza. Ta nasprotuje varčevalnim ukrepom, ki jih je Grčija sprejela v zameno za mednarodno finančno pomoč. Medtem poročajo, da je bilo samo v ponedeljek iz grških bank dvignjenih okoli 700 milijonov evrov, pričakovati pa je, da se bodo dvigi še nadaljevali. Zdaj že nekdanji finančni minister Evangelos Venizelos je februarja dejal, da so Grki v tuje banke naložili 16 milijard evrov. Tudi nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je ponovil, da nova pogajanja o finančni pomoči Atenam ne pridejo v poštev. Grčijo je zato pozval, naj vendarle sprejme pomoč držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Minister je ponovil tudi, da si države z evrom želijo, da Grčija ostane v območju s skupno evropsko valuto.]]> Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 zur EVROPA, SVET http://www.vecer.com/clanek2012051705784855 http://www.vecer.com/clanek2012051705784855 http://www.vecer.com/clanek2012051705784855 Na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu se je včeraj z uvodnim nagovorom tožilstva začelo sojenje nekdanjemu poveljniku bosanskih Srbov Ratku Mladiću. Tožilec David Groome je napovedal, da bo tožilstvo na sojenju nedvoumno dokazalo, da je bila "Mladićeva roka" v vseh zločinih, ki so jih njegove sile storile nad tisoči državljanov BiH, "samo zato, ker niso bili srbske narodnosti"... Na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu se je včeraj z uvodnim nagovorom tožilstva začelo sojenje nekdanjemu poveljniku bosanskih Srbov Ratku Mladiću. Tožilec David Groome je napovedal, da bo tožilstvo na sojenju nedvoumno dokazalo, da je bila "Mladićeva roka" v vseh zločinih, ki so jih njegove sile storile nad tisoči državljanov BiH, "samo zato, ker niso bili srbske narodnosti". Skupni imenovalec teh zločinov je bila namera, da se trajno odstranijo Bošnjaki in Hrvati z območij, ki so si jih prisvajali Srbi. Poudaril je, da so zločini Mladićevih sil ponekod dosegli raven genocida. Kot primere je ob poboju 8000 Bošnjakov v Srebrenici leta 1995 navedel pregon in uboje Bošnjakov po vsej BiH leta 1992 ter obstreljevanje sarajevske tržnice Markale 5. februarja 1994, ko je topovska granata zahtevala 68 življenj. "Do trenutka, ko so Mladić in njegove enote ubili tisoče ljudi v Srebrenici, so bili dobro izurjeni v veščini ubijanja in učinkovitem etničnem čiščenju," je dejal tožilec, medtem ko ga je Mladić brezizrazno poslušal. Mladić je točno pred 20 leti postal poveljnik Vojske Republike srbske in "zločinskega načrta" etničnega čiščenja nesrbskega prebivalstva, je poudaril tožilec. Po obtožnici je Mladić "dobil mandat vodstva bosanskih Srbov, da izkleše meje nove srbske države", ki sta jo osmislila predsednik Republike srbske Radovan Karadžić in predsednik skupščine Republike srbske Momčilo Krajišnik. Mladića je tožilec obtožil, da je imel Sarajevo med obleganjem "v svoji dlani" in da ni niti najmanjše dileme, da je po pooblastilu Karadžića "nadziral obstreljevanje Sarajeva". Navedel je grožnjo, ki jo je Mladić izrekel častniku Unproforja: "Prepričani bodite, da se bo Sarajevo treslo ... Padlo bo več granat kot v vsej vojni." Dnevno so na mesto sile bosanskih Srbov v povprečju izstrelile 329 granat, umrlo je najmanj 11.541 ljudi. Kot dokaz je navedel Mladićev ukaz, ko je prepovedal napade na civilne cilje brez njegovega izrecnega dovoljenja. Navedel je tudi takratnega predstavnika ZN Davida Harlanda, ki je bil skoraj vso vojno v Sarajevu, da sta Karadžić in Mladić obstreljevanje Sarajeva imela za "pipo nasilja, ki sta jo odpirala ali zapirala glede na to, pod kakšnim pritiskom mednarodne skupnosti sta bila ali kaj sta hotela izsiliti od bošnjaške strani". Predstavnik tožilstva je pokazal Mladićeve ukaze, da držijo Sarajevo "pod tesno blokado", in posnetke smrti civilistov med 44-mesečnim obleganjem. Navedel je tudi izjavo Mladića, da je "Sarajevo blokiral z vseh štirih strani, da ni izhoda" in da so "kot v mišnici". Množičen pregon Bošnjakov in Hrvatov iz Bosanske krajine, ki ga je sprva izvedla JLA, nato pa Mladićeva vojska leta 1992, pa je bil del kampanje za uresničitev drugega strateškega cilja - vzpostavitve posavskega koridorja med zahodnimi in vzhodnimi srbskimi ozemlji, je dejal Groome. Kot dokaz je navedel Mladićeve vojne zapiske. Tožilstvo bo uvodni nagovor nadaljevalo danes, predstavitev dokazov pa začelo 29. maja. Mladića v enajstih točkah obtožujejo za vojne zločine, zločine proti človečnosti in genocid med vojno v BiH, ki je med letoma 1992 in 1995 zahtevala najmanj 100.000 življenj. Mladić ni želel nagovoriti sodnikov. 70-letnik se sicer v dosedanjih nastopih ni želel izreči o krivdi in je sodnik zato zabeležil, da se je izrekel za nedolžnega. Vztraja, da je le vodil bosanske Srbe pri uresničevanju njihove legitimne pravice. Med nastopom tožilca je občasno prikimaval in si delal zapiske, med opisom zločinov, za katere je obtožen, pa je celo zasmehoval svojce žrtev. V oči je pogledal eno od članic združenja Matere Srebrenice med gledalci, se ji nasmehnil in si z roko potegnil čez vrat v gibu, kot da bi prerezal vrat. Sodnik Alphonse Orie ga je opozoril, naj se izogiba "neprimernim interakcijam". Pred poslopjem sodišča so medtem protestirali svojci žrtev iz Srebrenice, ki so Mladića označili za "največjega klavca na Balkanu". Med drugim je okoli 25 žensk in otrok iz združenja Matere Srebrenice nosilo transparente z napisom "Hočemo pravico za žrtve Srebrenice".]]> Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 dpa EVROPA, SVET http://www.vecer.com/clanek2012051705784854 http://www.vecer.com/clanek2012051705784854 http://www.vecer.com/clanek2012051705784854 PRAGA (OD NAŠEGA SODELAVCA) Na Češkem je odjeknila prava "politična bomba", saj je policija znanega politika iz vrst opozicijske Češke socialdemokratske stranke (ČSSD) Davida Ratha zasačila in aretirala, ko je imel pri sebi v škatli za čevlje skoraj 300.000 evrov, včeraj pa so policisti pod parketom v njegovem stanovanju našli še 1,2 milijona evrov v čeških kronah... PRAGA (OD NAŠEGA SODELAVCA) Na Češkem je odjeknila prava "politična bomba", saj je policija znanega politika iz vrst opozicijske Češke socialdemokratske stranke (ČSSD) Davida Ratha zasačila in aretirala, ko je imel pri sebi v škatli za čevlje skoraj 300.000 evrov, včeraj pa so policisti pod parketom v njegovem stanovanju našli še 1,2 milijona evrov v čeških kronah. Hkrati z njim se je za rešetkami znašlo še sedem ljudi, osumljenih korupcije oziroma prelivanja denarja iz evropskih skladov, namenjenega razvoju zdravstva in obnovi nekega dvorca pri prestolnici Pragi. Čeprav Ratha kot poslanca spodnjega doma češkega parlamenta in guvernerja Osrednje Češke varuje poslanska imuniteta, ga je policija lahko prijela, ker ga je ujela prav pri storitvi kaznivega dejanja. Vodstvo ČSSD je takoj napovedalo njegovo odstavitev z vseh položajev v stranki in umik z drugih političnih funkcij, če se bo pokazalo, da je dejansko sodeloval pri prisvajanju evropskih sredstev. Rath pa trdi, da se za to policijsko akcijo skrivajo politični motivi, še zlasti pred jesenskimi lokalnimi volitvami, glede katerih socialnim demokratom dosedanje javnomnenjske raziskave kažejo prednost pred drugimi strankami. Vse kaže, da so Rath in njegovi pajdaši manipulirali z javnim razpisom za obnovo bolnišnic in nekega dvorca v Osrednji Češki, kar bi sofinancirali s sredstvi skladov EU. Dajali oziroma prejemali naj bi podkupnine, da bi bili izbrani določeni izvajalci del. Lokalni mediji navajajo, da je policija Ratha prijela na cesti, ko je prevzemal škatlo z denarjem, če bo spoznan za krivega, pa mu grozi do 12 let zaporne kazni. Rath se brani z besedami, češ da je mislil, da je prejel darilo, buteljko vina v škatli, šele potem naj bi zgrožen spoznal, da gre za denar. V češki desnosredinski vladi se bojijo, da bo Rathovo prijetje močno ogrozilo črpanje sredstev iz evropskih skladov. Kmetijski minister Petr Bendl pravi, da je Rathova aretacija najhujša politično-kriminalna afera po padcu komunizma pri njih leta 1989. Zunanji minister Karel Schwarzenberg pa v tem in drugih zadnjih dogodkih vidi dokaz, da "Češka naposled postaja prava evropska država", hkrati pa ugotavlja, da se češka policija boji ukrepati zoper najvidnejše državne ali politične funkcionarje, če se pokaže, da so vpleteni v kriminal.]]> Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 NINO KOŠUTIĆ EVROPA, SVET http://www.vecer.com/clanek2012051705784851 http://www.vecer.com/clanek2012051705784851 http://www.vecer.com/clanek2012051705784851 Aretacije nasprotnikov Putina Moskovska policija je aretirala 23 aktivistov, ki so včeraj že osmi dan mirno protestirali proti novemu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Eden od aktivistov je za moskovski radio Eho povedal, da so jim policisti izrekli opozorilo, nato pa so jih izpustili... Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 sta EVROPA, SVET http://www.vecer.com/clanek2012051705784850 http://www.vecer.com/clanek2012051705784850 http://www.vecer.com/clanek2012051705784850 Vodilni politiki mnogih držav, ki jih obiskuje dalajlama Tenzin Gyatso, so radi tako zelo zaposleni, da ne najdejo časa za rokovanje s tem poduhovljenim 76-letnikom, ki so mu leta 1989 podelili Nobelovo nagrado za mir, ker je "v svojem boju za osvoboditev Tibeta vztrajno nasprotoval nasilju ter zagovarjal miroljubno rešitev na temelju strpnosti in medsebojnega spoštovanja"... Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 JOŽE PLEŠNAR EVROPA, SVET http://www.vecer.com/clanek2012051705784849 http://www.vecer.com/clanek2012051705784849 http://www.vecer.com/clanek2012051705784849 Čeprav pravijo, da gradnja "novega centra Rogaške Slatine" poteka skladno s časovnim načrtom, nekateri vendarle priznavajo, da je zaradi zime in neugodnega terena prišlo do manjše zamude. Se lahko zgodi, da ta objekt, pomemben za ta zdraviliški kraj, ne bo končan septembra, kot so načrtovali? "Upam, da ne... Čeprav pravijo, da gradnja "novega centra Rogaške Slatine" poteka skladno s časovnim načrtom, nekateri vendarle priznavajo, da je zaradi zime in neugodnega terena prišlo do manjše zamude. Se lahko zgodi, da ta objekt, pomemben za ta zdraviliški kraj, ne bo končan septembra, kot so načrtovali? "Upam, da ne. Če otvoritev res morda ne bo septembra, bo gotovo jeseni," pravi Branko Kidrič, slatinski župan. Rogaška Slatina bo med garažno hišo Janina in (že dolgo časa zaprtim) hotelom Boč na robu zdraviliškega jedra dobila sodobno kulturno-turistično središče, v njem bodo predstavili zgodovino in tradicijo tega kraja. Na enem mestu bodo združili vse, kar je najbolj značilno za ta kraj in kar si morajo zdaj obiskovalci, ki se želijo spoznati s krajem, ogledovati na več mestih ali pa tega sploh ne morejo videti. Zato so zgraditev objekta tudi napovedovali tudi kot center, ki si ga bodo obiskovalci Rogaške Slatine "morali" ogledati. Iz osrednje dvorane centra, ki bo imel skoraj 1200 kvadratnih metrov uporabnih površin, bo vstop v pet razstavnih prostorov z različnimi najznačilnejšimi zbirkami za Rogaško Slatino. Na ogled bo zbirko steklarstva in grafike, kjer bo končno našla svoje dostojno mesto zbirka grafičnih listov, ki jih je Zdravilišču Rogaška podaril Švicar Kurt Mueller, dolgoletni redni gost tega zdraviliškega kraja. Poseben del bo namenjen domačinu Aleksandru Jurkoviču oziroma Naniju Poljancu, ljudskemu zbiralcu, ki bo predstavil tri zbirke: podpise pomembnih ljudi z vsega sveta, domoznansko zbirko in tako imenovano kraljevo zbirko, ki je povezana s kraljevo družino Karadjordjevićev. V posebni parkovni zbirki bodo predstavili rastline, ki rastejo v slatinskih parkih, na ogled bodo tudi ostanki sprehajališča Wandelban, po katerem je bila nekoč znana Rogaška Slatina, a ga po presoji tedanjih varstvenikov ni bilo mogoče ali vredno ohraniti. Razstavni del v kletnih prostorih bo namenjen glavnemu simbolu Rogaške Slatine - vodi. Rogaška Slatina naj bi tako dobila neke vrste zgodovinski objekt, kakršnega si zasluži, pa jim ga doslej ni uspelo zgraditi. Gradnja tega centra bo stala 2,5 milijona evrov in je največja med 20 letošnjimi naložbami v občini Rogaška Slatina. Vendar strošek ureditve za samo občino ne bo tako velik, saj ji je uspelo za ta objekt pridobiti sredstva evropskega sklada za regionalni razvoj, in to v višini 70 odstotkov vrednosti. Ob tem, ko delavci gradbenega podjetja Meteorit iz Hoč pri Mariboru gradijo objekt, poteka že tudi postopek za izbiro dobavitelja opreme.]]> Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 FRANC KRAMER CELJSKO http://www.vecer.com/clanek2012051705784847 http://www.vecer.com/clanek2012051705784847 http://www.vecer.com/clanek2012051705784847 Peking se je spričo spora z Manilo glede lastništva nad otokom Huangyan, ki mu Filipinci pravijo Scarborough Shoal, odločil naslednja dva in pol meseca prepovedati profesionalni ribolov v večjem delu Južnokitajskega morja. "Tega ne bomo sprejeli," se je odzval filipinski zunanji minister Albert del Rosario... Peking se je spričo spora z Manilo glede lastništva nad otokom Huangyan, ki mu Filipinci pravijo Scarborough Shoal, odločil naslednja dva in pol meseca prepovedati profesionalni ribolov v večjem delu Južnokitajskega morja. "Tega ne bomo sprejeli," se je odzval filipinski zunanji minister Albert del Rosario. Zaradi vedno večjih napetosti in omajane varnosti naj bi se s Filipinov včeraj vrnilo še zadnjih 700 kitajskih turistov. Filipine je lani obiskalo kar 250 tisoč turistov iz Kitajske. "Pričakujemo lahko veliko izgubo," je priznala Aileen Clemente, predsednica združenja filipinskih turističnih agencij. Oblasti v Manili, ki so nedavno podprle protikitajske proteste, so sporočile, da so kitajski carinski funkcionarji ustavili uvoz filipinskega sadja, ker naj bi bilo to zastrupljeno. Patruljne in ribiške ladje obeh držav še naprej plujejo okoli otoka Huangyan, ki ga ima Kitajska za neodtujivi del svojega ozemlja, medtem ko Filipini zanj trdijo, da je izključno njihova last, saj je znotraj 320 kilometrov široke ekskluzivne filipinske ekonomske cone. "Zaradi nenehnih filipinskih provokacij bodo naše ladje še naprej plule po teh vodah," je sporočila namestnica šefa kitajske diplomacije Fu Ying. Nestrpnost med državama je postala že tako velika, da je kitajsko obrambno ministrstvo moralo zavrniti razširjene govorice, da je zaradi ozemeljskega spora s Filipini povečalo bojno pripravljenost kitajske vojske. "Poročila, da smo za vojaška oporišča v regiji Guangzhou, flote na Južnokitajskem morju in druge vojaške enote odredili stanje vojne pripravljenosti, ne držijo," so sporočili predstavniki tega ministrstva. Toda domači državni mediji še naprej vztrajno trdijo, da je Kitajska pripravljena na vse, tudi na boj, da bi se pat položaj glede otoka Huangyan končno razrešil. Pekinški časnik Global Times opozarja, da je na Filipinih opaziti ozemeljske težnje glede Južnokitajskega morja. "Od Filipinov zahtevamo, da nam pojasnijo, v katero smer bi radi zavili, kar zadeva odnose s Kitajsko," je dejal glasnik kitajskega zunanjega ministrstva Hong Lei. Pred tem je Manilo pozval, naj ne krha odnosov med državama. Toda ti odnosi so že skrhani. Filipini oddajajo jasne signale, da bi radi vstopili v vojaško zvezo z ZDA, Avstralijo, Japonsko in Južno Korejo. Od ZDA zahtevajo, da na njihovem ozemlju namestijo radarje in v njihove teritorialne vode napotijo patruljne ladje in letalonosilko. Trdijo, da jih bodo ZDA zaščitile pred Kitajsko. Filipinski obrambni minister Voltair Gazmin pojasnjuje, da mu je Washington zagotovil, da bodo ZDA brez zadržkov ščitile njegovo državo pred morebitnimi kitajskimi oboroženimi napadi na njegova otoška ozemlja v Tihem oceanu. Čeprav sta ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton in obrambni minister Leon Panetta obzirno sporočila, da se ZDA v kitajsko-filipinskem sporu ne bodo postavile na nobeno stran, sta oba potrdila, da bodo ZDA vsekakor spoštovale obrambni sporazum, ki so ga s Filipini podpisale leta 1951. Panetta je celo zahteval ratifikacijo pomorskega zakona ZN, kar bi omogočilo obsežnejše ameriško patruljiranje po Južnokitajskem morju.]]> Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 PETAR ILIĆ EVROPA, SVET http://www.vecer.com/clanek2012051705784846 http://www.vecer.com/clanek2012051705784846 http://www.vecer.com/clanek2012051705784846 Na OŠ Braslovče so potekali finalni boji šolskega državnega prvenstva v odbojki za deklice. Domača dekleta, učenke OŠ Braslovče, so zasluženo, brez izgubljenega niza, tretje leto zapored ubranile naslov državnih prvakinj. Pred polnimi tribunami je voditeljica uvodnega protokola Špela Kumer najprej pozdravila prisotne in povabila k mikrofonu ravnateljico Andrejo Zupan, podžupana občine Braslovče Antona Repnika, predstavnika Zavoda za šport Planica Uroša Vidmajerja, ki so nastopajočim zaželeli vse dobro v Braslovčah in veliko športne sreče... Na OŠ Braslovče so potekali finalni boji šolskega državnega prvenstva v odbojki za deklice. Domača dekleta, učenke OŠ Braslovče, so zasluženo, brez izgubljenega niza, tretje leto zapored ubranile naslov državnih prvakinj. Pred polnimi tribunami je voditeljica uvodnega protokola Špela Kumer najprej pozdravila prisotne in povabila k mikrofonu ravnateljico Andrejo Zupan, podžupana občine Braslovče Antona Repnika, predstavnika Zavoda za šport Planica Uroša Vidmajerja, ki so nastopajočim zaželeli vse dobro v Braslovčah in veliko športne sreče. Namestnik ambasadorja za fair play Stanislav Pintar je poskrbel, da je bilo v ospredje postavljeno spoštovanje med vsemi udeleženci. Braslovčanke so v treh srečanjih zmagale gladko 2:0 v nizih. Najprej so premagale ekipo OŠ Frana Albrehta Kamnik, nato ekipo OŠ Franja Goloba Prevalje in v tretji tekmi še ekipo OŠ Toneta Čufarja Jesenice. Tako so naslov državnih prvakinj osvojile brez izgubljenega niza, druga je bila ekipa OŠ Prevalje, tretja OŠ Jesenice in četrta OŠ Kamnik. Za najboljšo igralko turnirja je bila razglašena Nika Markovič, igralka OŠ Braslovče, pokale, priznanja in priložnostna darila pa sta ob koncu turnirja podelila braslovški župan Branimir Strojanšek in ravnateljica Andreja Zupan.]]> Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 Anton Tavčar CELJSKO http://www.vecer.com/clanek2012051705784845 http://www.vecer.com/clanek2012051705784845 http://www.vecer.com/clanek2012051705784845 BRUSELJ (OD NAŠE DOPISNICE) Do 30 dni bi morale imeti države, ki so v schengenskem območju, možnost uvesti kontrole na svojih notranjih mejah, v pismu, ki sta ga poslala danskemu predsedstvu svetu EU, predlagata nemški in francoski notranji minister Hans-Peter Friedrich in Claude Gueant... BRUSELJ (OD NAŠE DOPISNICE) Do 30 dni bi morale imeti države, ki so v schengenskem območju, možnost uvesti kontrole na svojih notranjih mejah, v pismu, ki sta ga poslala danskemu predsedstvu svetu EU, predlagata nemški in francoski notranji minister Hans-Peter Friedrich in Claude Gueant. To predlagata kot zadnjo možnost (kot ultima ratio). Države članice bi morale imeti po njunem mnenju proste roke pri določitvi razlogov za uvedbo takšnih kontrol. Michele Cercone, tiskovni predstavnik evropske komisarke za notranje zadeve, je sicer pojasnil, da na razprave o schengenskem območju ni na dnevnem redu. Komisija sicer predlogov v pismu nemškega in francoskega ministra ne komentira. Viri pri danskem predsedstvu pa vendar pravijo, da bi o tem lahko odločali junija. Cercone je spomnil, da je evropska komisija lani predlagala prenos pristojnosti o uvedbi začasnih kontrol meje v schengenskem območju na raven EU. To pomeni, da države članice v času predvidljivih dogodkov, kot so veliki športni dogodki ali pomembna srečanja na politični ravni, ne bi več mogle same enostransko začasno uvesti kontrol na mejah znotraj schengenskega območja, ampak bi morale za to dobiti dovoljenje evropske komisije. Same bi smele odločati o začasni uvedbi kontrol za največ pet dni le ob izrednih dogodkih, kot so recimo teroristični napadi, kot se je lani zgodil na Norveškem. Večina držav članic, med njimi je tudi Slovenija, predlog evropske komisije odločno zavrača, ker menijo, da mora odločanje o kontrolah meje ostati v njihovi nacionalni pristojnosti. Marca je v okviru predvolilne kampanje francoski predsednik Nicolas Sarkozy celo zagrozil z izstopom Francije iz schengenskega območja v letu dni, če ne bodo sprejete ustrezne odločitve, ki bi omogočile učinkovitejši nadzor meja in preprečevanje nelegalnega priseljevanja. Tudi Nemci so že lani prvi in najbolj glasno sporočili, da se s predlogom evropske komisije ne strinjajo, ker menijo, da mora pristojnost odločanja o začasni uvedbi kontrol na notranjih mejah v schengenskem območju ostati v celoti v pristojnosti držav članic. Pismo notranjih ministrov naj bi bilo sicer naperjeno zoper Grčijo, saj prek njene meje iz Turčije zdaj prihaja v EU največ nezakonitih priseljencev. V skladu z veljavnim pravnim redom za schengensko območje države članice smejo uvesti začasne kontrole na svojih mejah v času večjih prireditev, ko ocenijo, da obstaja resna nevarnost za javni red in mir ter mednarodno varnost. Avstrijci so recimo takšne kontrole uvedli v času svetovnega nogometnega prvenstva leta 2008. Nazadnje pa jih je v začetku maja uvedla Španija v dneh, ko je v Barceloni zasedalo vodstvo Evropske centralne banke.]]> Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 DARJA KOCBEK EVROPA, SVET http://www.vecer.com/clanek2012051705784843 http://www.vecer.com/clanek2012051705784843 http://www.vecer.com/clanek2012051705784843 Številni Mariborčani in sprehajalci na Lentu, ki so se pred dnevi sprehajali po levem bregu v bližini Vodnega stolpa, kjer je v času Festivala Lent postavljen plavajoči glavni oder, so najbrž z začudenjem zrli v reko, saj je rečno gladino namesto rečnih galebov in drugih ptic zasedel delovni stroj... Številni Mariborčani in sprehajalci na Lentu, ki so se pred dnevi sprehajali po levem bregu v bližini Vodnega stolpa, kjer je v času Festivala Lent postavljen plavajoči glavni oder, so najbrž z začudenjem zrli v reko, saj je rečno gladino namesto rečnih galebov in drugih ptic zasedel delovni stroj. Na vprašanje, ali tovrstno čiščenje mulja že pomeni začetek priprav na organizacijo letošnjega Festivala Lent, ki je prav ob Dravi, so v Narodnem domu Maribor, ki je organizator festivalskega dogajanja, odgovorili, da niso nikomur naročili kakršnegakoli čiščenja v reki. Pri Dravskih elektrarnah Maribor (DEM) smo izvedeli, da je šlo za strojno odstranjevanje mulja, ki so ga naročili po predhodni pridobitvi vseh potrebnih soglasij za poseg. "V skladu z določili koncesijske pogodbe smo dolžni izvajati odstranjevanje naplavin (mulja) in plavja iz reke Drave. V vsakoletnem poslovnem načrtu družbe DEM so načrtovani takšni posegi na celotnem porečju Drave, sicer pa so naše strokovne službe ugotovile, da višina mulja presega nivo maksimalnega znižanja dovoljene kote obratovanja HE Zlatoličje, zato je bilo odstranjevanje mulja potrebno," je pojasnil Viljem Pozeb, direktor DEM. Dodal je, da so dela že zaključena, letos pa načrtujejo še odstranjevanje mulja iz Mariborskega jezera.]]> Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 Gabrijel Toplak MARIBOR http://www.vecer.com/clanek2012051705784842 http://www.vecer.com/clanek2012051705784842 http://www.vecer.com/clanek2012051705784842 Ne morem reči, da Maribor epekajevsko ravno vre, a prijetno brbota, res pa je tudi, da bi se rade z nalepko EPK kitile tudi najbolj banalne reči. Gledalcev in poslušalcev je, vsaj na uličnih dogodkih, vedno dovolj, seveda tudi na prestižnih, kjer se pojavi vse, kar pomembnega leze in gre... Ne morem reči, da Maribor epekajevsko ravno vre, a prijetno brbota, res pa je tudi, da bi se rade z nalepko EPK kitile tudi najbolj banalne reči. Gledalcev in poslušalcev je, vsaj na uličnih dogodkih, vedno dovolj, seveda tudi na prestižnih, kjer se pojavi vse, kar pomembnega leze in gre. Kot tokrat ob dalajlami. Malo drugače je ob predstavitvah literarnih del, kjer se, če ne gre ravno za Jančarja, zbere vedno ena in ista peščica ljubiteljev. Včasih malo zardevam. Kot sem na lanski predstavitvi obširne monografije o Prešernu v slovenskih učbenikih. Že učiteljev slovenščine je toliko, da bi morala biti Glazerjeva dvorana premajhna, a je bila veliko prevelika. Ah, saj veste, ni prava ura, ljudje dajejo otroke spat pa poročila gledajo. Otroke so dajali spat in poročila gledali tudi pred kratkim, ko je četverica, med njo tudi Ciril Zlobec, v Naskovem dvorcu predstavila antologijo Versi diversi. Mariborsko čast je reševala le peščica žensk. Pa to je še v redu, saj so nekatere stvari kar prezrte. Kot je v tisku bolj ali manj prezrta Premzlova epekajevska ponudba, monografija o Marijini baziliki na Ptujski Gori, najobsežnejše znanstveno delo o kateremkoli historičnem spomeniku - arhitekturi v Sloveniji. Pri monografiji enega najbolj občudovanih spomenikov iz časa okrog 1400 na Slovenskem so sodelovali sami vrhunski strokovnjaki, pa vendar ... Še eno epekajevsko priložnost je ponudil Primož Premzl, za Mariborčane neumorni galerist, za kabinet župana pa bržkone neumorni nergač. Nanj je namreč že pred dobrimi tremi leti naslovil pisno pobudo za postavitev zanimivega spomenika. Od Peka Hutterja, sina predvojnega tovarnarja Josipa Hutterja, je izvedel za skulpturo predice v slovenski narodni noši, delo mariborskega kiparja Ivana Sojča, ki jo je Hutter leta 1937 postavil v tovarniškem kompleksu. Že pred desetletji so jo odstranili, danes pa sameva v zapuščeni avli nekdanje upravne stavbe MTT. Mnogim Mariborčanom bi bilo zagotovo všeč, če bi jo znova postavili na javnem mestu, saj je dobršen del tega mesta služil kruh v MTTju. Spomenik bi bil posvečen legendarnemu tovarnarju in vsem predvojnim in povojnim tekstilnim delavcem Maribora in branži, ki je v Mariboru skoraj izumrla. Premzl in etnologinja Jerneja Ferlež sta predico v mislih že postavila na severni del zelenice na Rakuševem trgu pred Hutterjevim blokom, minimalna sredstva, potrebna za postavitev, pa bi zmogel tudi obubožani Maribor. S tem bi dobilo mesto lepo Hutterjevo zgodbo. Pa? Od tam, kjer se odloča o vsem, že tri leta ni glasu. Maribor ima še veliko zgodb, ki bi jih za zavest tega mesta morali obuditi. Zakaj bi bili zadovoljni le z eno mariborsko zgodbo, ko pa jih je še veliko, z eno legendo, kot je Leon Štukelj, ko pa jih imamo več. Pisati spet nekemu kabinetu? Ne, potrebna je le mariborska zavest. In volja. Iz tega dvojega je nastalo Društvo za preučevanje športne zgodovine. Za začetek bi radi postavili spomenik leta 1985 umrlemu Tošu Primožiču, olimpioniku in slikarju. V zavesti Maribora tega imenitnega moža ni več, čeprav je uplenil na svetovnih prvenstvih poleg srebrnih in bronastih še štiri zlate medalje, na olimpijskih igrah leta 1928 pa srebro in bron. V društvu poudarjajo, da ga ne želijo primerjati s Štukljem, ki si zasluži vse, kar se je spletlo okrog njega, želijo pa predstaviti še druge mariborske zgodbe. Sploh vemo, kateri naši someščani so bili vrhunski na svojem področju? Če hočemo stvari, da ne rečem ignoranco, spremeniti, je očitno potrebna civilna pobuda, ker se, pravijo pobudniki, uradna oblast ukvarja le sama s seboj. P. S. Človek ne sme nikoli zgubiti upanja, nam sporoča dalajlama. Jaz ga nisem izgubila, zato grem brž pogledat, kako poteka otvoritev Maksa. Pred letom dni je namreč župan napovedal njegovo otvoritev ob obisku dalajlame. Se je dalajlama zmotil in prišel prezgodaj? Boris Vezjak se sprašuje, ali bo župan svojega gosta odpeljal na gradbišče, kjer se dela še sploh niso začela, nato pa se meščanom opravičil za svojo smelo prognozo? Baje je Milan Apih, velmož Maribora v petdesetih, peljal Tita (mimo protokola!) po Mlinski ulici, da mu je pokazal mariborsko bedo, in je zaradi tega odletel. Ja, ampak on ni bil demokratično izvoljen ...]]> Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 NADA RAVTER MARIBOR http://www.vecer.com/clanek2012051705784831 http://www.vecer.com/clanek2012051705784831 http://www.vecer.com/clanek2012051705784831 Številni Mariborčani in sprehajalci na Lentu, ki so se pred dnevi sprehajali po levem bregu v bližini Vodnega stolpa, kjer je v času Festivala Lent postavljen plavajoči glavni oder, so najbrž z začudenjem zrli v reko, saj je rečno gladino namesto rečnih galebov in drugih ptic zasedel delovni stroj... Številni Mariborčani in sprehajalci na Lentu, ki so se pred dnevi sprehajali po levem bregu v bližini Vodnega stolpa, kjer je v času Festivala Lent postavljen plavajoči glavni oder, so najbrž z začudenjem zrli v reko, saj je rečno gladino namesto rečnih galebov in drugih ptic zasedel delovni stroj. Na vprašanje, ali tovrstno čiščenje mulja že pomeni začetek priprav na organizacijo letošnjega Festivala Lent, ki je prav ob Dravi, so v Narodnem domu Maribor, ki je organizator festivalskega dogajanja, odgovorili, da niso nikomur naročili kakršnegakoli čiščenja v reki. Pri Dravskih elektrarnah Maribor (DEM) smo izvedeli, da je šlo za strojno odstranjevanje mulja, ki so ga naročili po predhodni pridobitvi vseh potrebnih soglasij za poseg. "V skladu z določili koncesijske pogodbe smo dolžni izvajati odstranjevanje naplavin (mulja) in plavja iz reke Drave. V vsakoletnem poslovnem načrtu družbe DEM so načrtovani takšni posegi na celotnem porečju Drave, sicer pa so naše strokovne službe ugotovile, da višina mulja presega nivo maksimalnega znižanja dovoljene kote obratovanja HE Zlatoličje, zato je bilo odstranjevanje mulja potrebno," je pojasnil Viljem Pozeb, direktor DEM. Dodal je, da so dela že zaključena, letos pa načrtujejo še odstranjevanje mulja iz Mariborskega jezera.]]> Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 Gabrijel Toplak MARIBOR http://www.vecer.com/clanek2012051705784830 http://www.vecer.com/clanek2012051705784830 http://www.vecer.com/clanek2012051705784830 Prihod velikih osebnosti običajno terja posebne ukrepe. Tako je tudi v primeru obiska Nobelovega nagrajenca za mir dalajlame Tenzina Gyatsa, ker v Mariboru te dni vlada poseben varnostni režim. Tibetanski verski in duhovni vodja ima namreč status varovane osebe, tako da tudi ob njegovem drugem obisku v mestu ob Dravi za varnost skrbi država, natančneje policijski urad za varnost in zaščito... Prihod velikih osebnosti običajno terja posebne ukrepe. Tako je tudi v primeru obiska Nobelovega nagrajenca za mir dalajlame Tenzina Gyatsa, ker v Mariboru te dni vlada poseben varnostni režim. Tibetanski verski in duhovni vodja ima namreč status varovane osebe, tako da tudi ob njegovem drugem obisku v mestu ob Dravi za varnost skrbi država, natančneje policijski urad za varnost in zaščito. Podrobnosti varovanja, v katerem sodeluje tudi dalajlamova varnostna služba, na ministrstvu za notranje zadeve ne želijo razkriti, saj da gre za zaupne informacije. Najbrž pa so policisti in varnostniki tokrat še posebno pozorni na morebitne atentatorje, ker je dalajlama za časnik Sunday Telegraph pred dnevi razkril, da se boji kitajskih tajnih agentov, ki naj bi bili izurjeni, da ga zastrupijo v neposrednem kontaktu, medtem ko blagoslavlja svoje privržence. Zaprte ceste, trgi, hotel Slušatelji dalajlamovih predavanj so tako morali skozi rentgenski pregled, v Mariboru je te dni zaprtih več cest in trgov, opaziti je tudi nekaj več policistov in drugega varnostnega osebja. Poostreni režim velja tudi za Hotel City, kjer je nastanjen visoki gost, ki že od leta 1959 živi v izgnanstvu. Hotel v središču mesta namreč ni dostopen neakreditiranim gostom, tudi osebje je temeljito preverjeno, je povedala tiskovna predstavnica mariborske občine Tatjana Štelcer. V celotnem hotelu tako te dni bivajo le najrazličnejši eminentni gostje, ki jih je ob prihodu dalajlame in drugih Nobelovih nagrajencev za mir povabila organizatorica dogodka, mariborska občina. So pa organizatorji letos z informacijami o dalajlami in njegovi desetčlanski delegaciji skopi. V Hotelu City, kjer najdražja nastanitev stane 650 evrov na noč, namreč niso želeli razkriti, v kakšni sobi biva, kaj bo na njegovem jedilniku in podobno. Štelcerjeva je sicer navedla, da so za nerazkrivanje tovrstnih informacij prosili v dalajlamovem uradu. Manj skrivnostni so bili pomladi leta 2010, ko je Tibetanec prvič obiskal Maribor in so v petzvezdičnem Habakuku, kjer je tedaj bival, povedali, da je danes 76-letnik skromen in nima posebnih zahtev, da pa ima rad zgodnji zajtrk in da si v sobi želi veliko peciva in čaja. Na meniju se je tedaj znašla tudi govedina, kar je vznemirilo nekatere ljudi, dalajlama pa je kasneje v intervjujih pojasnil, da meso uživa zaradi zdravstvenih razlogov, po tibetanskem nauku pa menihi niti ne smejo zavrniti ponujene hrane. Vstaja ob 3.30 In kakšno je življenje duhovnega vodje, kadar ne gostuje po svetu? "Zgodaj vstaja in veliko meditira," je povedal tibetanski menih Sherab Thupten Lama, ki v okviru dnevov tibetanske kulture v Mariboru izdeluje mandalo, sicer pa z dalajlamo živi v samostanu v indijski Dharamsali in z njim občasno potuje po svetu. Kot podrobneje piše na uradni spletni strani dalajlame, nobelovec sam sebe vidi kot "preprostega meniha". Doma vstaja ob 3.30, dan zaključi ob 20.30, rad se sprehaja, posluša angleški radio BBC, je tsampo in pije čaj, v Dharamsali je vegetarijanec, na poti pa ne nujno, sicer pa "80 odstotkov časa nameni duhovnim aktivnostim, 20 pa Tibetu". Dalajlama je sicer Maribor obiskal v okviru projekta Maribor za mir, ki je nastal na pobudo župana Franca Kanglerja, in zajema obisk skupno štirih nobelovcev. Dogodek v sklopu EPK je po podatkih Štelcerjeve vreden sto tisočakov. Koliko od tega so porabili za obisk dalajlame, ki se je v Maribor z Dunaja pripeljal v zasebnem letalu, pa financer, Zavod Maribor 2012, včeraj ni odgovoril. Znan ni niti račun za tridnevni strogi varnostni režim, ki ga bo plačala država. "Stroški bodo minimalni. Zajemajo predvsem stroške osebnih dohodkov policistov, bencina za prevoz varovanih ljudi, različnih vzdrževanj, tehničnega varovanja," so sporočili iz ministrstva za notranje zadeve.]]> Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 JASMINA CEHNAR MARIBOR http://www.vecer.com/clanek2012051705784829 http://www.vecer.com/clanek2012051705784829 http://www.vecer.com/clanek2012051705784829 Ne morem reči, da Maribor epekajevsko ravno vre, a prijetno brbota, res pa je tudi, da bi se rade z nalepko EPK kitile tudi najbolj banalne reči. Gledalcev in poslušalcev je, vsaj na uličnih dogodkih, vedno dovolj, seveda tudi na prestižnih, kjer se pojavi vse, kar pomembnega leze in gre... Ne morem reči, da Maribor epekajevsko ravno vre, a prijetno brbota, res pa je tudi, da bi se rade z nalepko EPK kitile tudi najbolj banalne reči. Gledalcev in poslušalcev je, vsaj na uličnih dogodkih, vedno dovolj, seveda tudi na prestižnih, kjer se pojavi vse, kar pomembnega leze in gre. Kot tokrat ob dalajlami. Malo drugače je ob predstavitvah literarnih del, kjer se, če ne gre ravno za Jančarja, zbere vedno ena in ista peščica ljubiteljev. Včasih malo zardevam. Kot sem na lanski predstavitvi obširne monografije o Prešernu v slovenskih učbenikih. Že učiteljev slovenščine je toliko, da bi morala biti Glazerjeva dvorana premajhna, a je bila veliko prevelika. Ah, saj veste, ni prava ura, ljudje dajejo otroke spat pa poročila gledajo. Otroke so dajali spat in poročila gledali tudi pred kratkim, ko je četverica, med njo tudi Ciril Zlobec, v Naskovem dvorcu predstavila antologijo Versi diversi. Mariborsko čast je reševala le peščica žensk. Pa to je še v redu, saj so nekatere stvari kar prezrte. Kot je v tisku bolj ali manj prezrta Premzlova epekajevska ponudba, monografija o Marijini baziliki na Ptujski Gori, najobsežnejše znanstveno delo o kateremkoli historičnem spomeniku - arhitekturi v Sloveniji. Pri monografiji enega najbolj občudovanih spomenikov iz časa okrog 1400 na Slovenskem so sodelovali sami vrhunski strokovnjaki, pa vendar ... Še eno epekajevsko priložnost je ponudil Primož Premzl, za Mariborčane neumorni galerist, za kabinet župana pa bržkone neumorni nergač. Nanj je namreč že pred dobrimi tremi leti naslovil pisno pobudo za postavitev zanimivega spomenika. Od Peka Hutterja, sina predvojnega tovarnarja Josipa Hutterja, je izvedel za skulpturo predice v slovenski narodni noši, delo mariborskega kiparja Ivana Sojča, ki jo je Hutter leta 1937 postavil v tovarniškem kompleksu. Že pred desetletji so jo odstranili, danes pa sameva v zapuščeni avli nekdanje upravne stavbe MTT. Mnogim Mariborčanom bi bilo zagotovo všeč, če bi jo znova postavili na javnem mestu, saj je dobršen del tega mesta služil kruh v MTTju. Spomenik bi bil posvečen legendarnemu tovarnarju in vsem predvojnim in povojnim tekstilnim delavcem Maribora in branži, ki je v Mariboru skoraj izumrla. Premzl in etnologinja Jerneja Ferlež sta predico v mislih že postavila na severni del zelenice na Rakuševem trgu pred Hutterjevim blokom, minimalna sredstva, potrebna za postavitev, pa bi zmogel tudi obubožani Maribor. S tem bi dobilo mesto lepo Hutterjevo zgodbo. Pa? Od tam, kjer se odloča o vsem, že tri leta ni glasu. Maribor ima še veliko zgodb, ki bi jih za zavest tega mesta morali obuditi. Zakaj bi bili zadovoljni le z eno mariborsko zgodbo, ko pa jih je še veliko, z eno legendo, kot je Leon Štukelj, ko pa jih imamo več. Pisati spet nekemu kabinetu? Ne, potrebna je le mariborska zavest. In volja. Iz tega dvojega je nastalo Društvo za preučevanje športne zgodovine. Za začetek bi radi postavili spomenik leta 1985 umrlemu Tošu Primožiču, olimpioniku in slikarju. V zavesti Maribora tega imenitnega moža ni več, čeprav je uplenil na svetovnih prvenstvih poleg srebrnih in bronastih še štiri zlate medalje, na olimpijskih igrah leta 1928 pa srebro in bron. V društvu poudarjajo, da ga ne želijo primerjati s Štukljem, ki si zasluži vse, kar se je spletlo okrog njega, želijo pa predstaviti še druge mariborske zgodbe. Sploh vemo, kateri naši someščani so bili vrhunski na svojem področju? Če hočemo stvari, da ne rečem ignoranco, spremeniti, je očitno potrebna civilna pobuda, ker se, pravijo pobudniki, uradna oblast ukvarja le sama s seboj. P. S. Človek ne sme nikoli zgubiti upanja, nam sporoča dalajlama. Jaz ga nisem izgubila, zato grem brž pogledat, kako poteka otvoritev Maksa. Pred letom dni je namreč župan napovedal njegovo otvoritev ob obisku dalajlame. Se je dalajlama zmotil in prišel prezgodaj? Boris Vezjak se sprašuje, ali bo župan svojega gosta odpeljal na gradbišče, kjer se dela še sploh niso začela, nato pa se meščanom opravičil za svojo smelo prognozo? Baje je Milan Apih, velmož Maribora v petdesetih, peljal Tita (mimo protokola!) po Mlinski ulici, da mu je pokazal mariborsko bedo, in je zaradi tega odletel. Ja, ampak on ni bil demokratično izvoljen ...]]> Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 NADA RAVTER MARIBOR http://www.vecer.com/clanek2012051705784828 http://www.vecer.com/clanek2012051705784828 http://www.vecer.com/clanek2012051705784828 Avto šola Oman vabi v soboto, 19. maja, z začetkom ob 10. uri na tradicionalno preventivno akcijo za voznike enoslednih vozil (motoristi, mopedisti in skuteristi), ki bo na igrišču pri Osnovni šoli Jakobski Dol. V akciji, s katero bodo na praktičnih primerih opozarjali motoriste na številne nevarnosti na cesti, zaščitno opremo in podobno, bodo s strokovnostjo pomagali tudi policisti, Reševalna postaja Maribor in vojaška policija... Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 Gabrijel Toplak MARIBOR http://www.vecer.com/clanek2012051705784823 http://www.vecer.com/clanek2012051705784823 http://www.vecer.com/clanek2012051705784823 Al-Anon, anonimo društvo za samopomoč družin alkoholikov, ponuja pomoč svojcem in prijateljem alkoholikov. Če je čezmerno uživanje alkohola postalo problem in svojci potrebujejo anonimno ali brezplačno pomoč, naj pokličejo po telefonu (01) 432 30 01 ali 041 590 789, lahko se oglasijo tudi na elektronski naslov infoŽal-anon... Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 rk CELJSKO http://www.vecer.com/clanek2012051705784814 http://www.vecer.com/clanek2012051705784814 http://www.vecer.com/clanek2012051705784814 Al-Anon, anonimo društvo za samopomoč družin alkoholikov, ponuja pomoč svojcem in prijateljem alkoholikov. Če je čezmerno uživanje alkohola postalo problem in svojci potrebujejo anonimno ali brezplačno pomoč, naj pokličejo po telefonu (01) 432 30 01 ali 041 590 789, lahko se oglasijo tudi na elektronski naslov infoŽal-anon... Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 rk CELJSKO http://www.vecer.com/clanek2012051705784811 http://www.vecer.com/clanek2012051705784811 http://www.vecer.com/clanek2012051705784811 "Rinil sem ga pod vodo, njegove noge so bile vsepovsod." Tako je Branko Ravnak, ustanovitelj Plavalnega kluba Slovenske Konjice, opisal svoj prvi poskus potapljanja z ljudmi, ki imajo poškodbe hrbtenjače. Kljub vsemu sta njegova trma in sodelovanje prvega poskusnega zajčka Janeza Hudeja pripeljala do naslednjih korakov... "Rinil sem ga pod vodo, njegove noge so bile vsepovsod." Tako je Branko Ravnak, ustanovitelj Plavalnega kluba Slovenske Konjice, opisal svoj prvi poskus potapljanja z ljudmi, ki imajo poškodbe hrbtenjače. Kljub vsemu sta njegova trma in sodelovanje prvega poskusnega zajčka Janeza Hudeja pripeljala do naslednjih korakov. Ne nazadnje, celo do prvega inštruktorja potapljanja, ki ima tudi sam poškodovano hrbtenjačo. In ko se je zdelo, da je s tem dosegel največ, kar je možno, je šel še dlje. Zakaj invalidi ne bi smeli pod led? Je ta podvig zanje res prepovedan? Z nekaj potapljači je v začetku letošnjega leta dokazal, da lahko premagajo tudi to oviro. Kje je meja drznim idejam, ni znano, saj Ravnak nekaj mesecev zatem govori že o novih idejah, izzivih. Eden je vezan na njegovo delovno mesto v Termah Zreče. "Hidroterapija lahko da čudovite rezultate, toliko lahko povem. Dogovarjamo se, da bi preko mariborske univerze lahko izobrazili učitelja potapljanja - tetraplegika," med drugim našteva Ravnak. Sam je trenutno na svetu edini inštruktor za učenje inštruktorjev potapljačev za delo z invalidi. "Smo bili pač najbolj nasilni," pove v svojem humornem stilu. Če česa v njem ni, potem je to gotovo nasilnost. Čut za sočloveka, ki nima enakih bivanjskih možnosti kot zdravi ljudje, je vanj najbrž že gensko vgrajen. Idejo, da bi lahko potapljanja učil invalide, je dobil ob tem, ko jim je pomagal. Zadnja leta je redno sodeloval s konjiškim varstveno-delovnim centrom Čebelica. Tudi njihove varovance je do nedavnega spravljal v bazen, potem pa je center sodelovanje prekinil, ker ni imel dovolj ljudi, ki bi varovance spremljali k bazenom. "To je največja škoda. Program je ugasnil, ker nis(m)o našli ljudi, ki bi delali zastonj, niti se nismo več mogli boriti z ljudmi, ki hočejo imeti vsako stvar plačano." Če sprejmemo njegovo tezo, da ni vse v denarju, je Ravnak bogat človek. Zadovoljstvu, ki so mu ga izkazovali varovanci Čebelice in ljudje s poškodovano hrbtenjačo, sta se letos pridružili še dve ruski nagradi. "Ko sem potoval v Rusijo, nisem vedel, kaj me čaka. Glede na to, da smo na festivalu podvodnega filma Sprehodi pod morjem gostili direktorja trenutno največjega filmskega festivala na svetu, sem mislil, da gre pač za 'kontrapovabilo'." Tam so ga presenetili z nagrado Podvodni mir in nazivom inštruktor potapljanja za leto 2011, ki ga sicer podeljujejo izključno ruskim državljanom, ter medaljo ruske potapljaške federacije. "Občutki so bili neverjetni. Tako majhni smo, podporo imamo zgolj v lokalnem okolju, Rusi pa vseeno vedo, kaj delamo. Izbrali so nas z lupo. Takrat smo prvič videli, da nekdo gleda na nas. Niso sicer Američani, so pa Rusi, ki so večji in imajo večje srce." Novi izziv je, da bi tudi ruske invalide naučili potapljanja. "Smo edini, ki imamo v klubu invalida potapljača Damjana Peklarja, ki mu je svetovna potapljaška zveza podelila normalno diplomo. To se v 52 letih združenja CMAS nikoli ni zgodilo. To so presežki, ki nam jih nihče ne more vzeti." Presežkov bi lahko bilo še več, če bi v domačih Slovenskih Konjicah klub imel celo leto na razpolago vodo. "Imamo možnost izdajanja 'pasošev', ki so bili prej v domeni zgolj slovenske potapljaške zveze. Imamo torej nekaj, česar nobeno mesto z izjemo Ljubljane nima. Lahko bi začeli šolanje na različnih nivojih, če bi enkrat imeli tudi v Konjicah center." Kdaj se bo ta "enkrat" zgodil, je pa že druga zgodba. Zanesenjak s čutom za ljudi Klaudija Poropat, udeleženka prvega potopa pod ledom: "Je izjemen strokovnjak na področju potapljanja, ki ima obenem velik čut za različne karakterje. Brez njega nobeden od nas paraplegikov ne bi bil tu, kjer smo. V meni je prebudil idejo o enakopravnem položaju na vseh področjih, kar je neprecenljivo. Zanj denar ni vse, stvari pri njem ne moreš kupiti, moraš jih 'oddelati'." Janez Hudej, prvi invalid, ki ga je Ravnak učil potapljanja, Društvo paraplekigov JZ Štajerske: "Je zanesenjak, ki je z dušo in telesom pri potapljanju. Oral je ledino, na koncu pa se mu je velika življenjska želja, naučiti invalide potapljanja, uresničila. Danes ima res kaj pokazati."]]> Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 ROZMARI PETEK CELJSKO http://www.vecer.com/clanek2012051705784810 http://www.vecer.com/clanek2012051705784810 http://www.vecer.com/clanek2012051705784810 Na celjskem sejmišču so že prvi dan poleg priznanj za energijsko učinkovita poslopja podelili tudi sejemska priznanja, ki jih je podelila družba Celjski sejem za izdelke in storitve za vse štiri sejme. Na sejmu Energetika je zlato priznanje za dvokuriščni kotel na polena in pelete dobila družba Biomasa iz Luč, srebrno Erco International z Vrhnike za ekološko energijsko varčno razsvetljavo ter bronasto Tevel iz Kisovca za prenosni detektor plinov... Thu, 17 May 2012 00:00:00 +0100 Franc Kramer CELJSKO